Sedem točk, kjer se v Ljubljani lahko srečate z Ivanom Cankarjem

Ivan Cankar se je 10. maja 1876 na Vrhniki v tedanji Avstro-Ogrski rodil v delavski družini kot osmi od 12 otrok. Osnovno šolo je opravil na Vrhniki. Veljal je za izjemnega učenca, ki pa šole ni pretirano maral in je raje hodil k Ljubljanici, ki jo je pozneje poimenoval enajsta šola pod mostom. To je v avtobiografiji Moje življenje opisal kot "zibel življenja in spoznanja", medtem ko se mu je šola, kjer je na slovesnostih večkrat deklamiral pesmi, v spominu prikazovala kot pusta, z vseh strani zadelana, kot prostor trdih, človeku nerazumljivih besed in velikih, na črno tablo napisanih črk.

Obletnico Cankarjevega rojstva so proslavili tudi pred domom v Ljubljani, ki nosi njegovo ime:

Ker so nekateri imenitneži z Vrhnike v njem prepoznali nadarjenost, so mu obljubili finančno pomoč pri šolanju v Ljubljani.

Cukrarna je primer zgodnje industrijske arhitekturne dediščine pri nas, v kateri se je v prejšnjem stoletju pisala tudi literarna zgodovina. Bila je zbirališče predstavnikov moderne, tako je tja zahajal tudi Ivan Cankar.

Krog moderne

Cankar se je leta 1888 odpravil študirat v Ljubljano na takratno realko. Prihod na šolanje v glavno mesto je bil njegov prvi obisk Ljubljane, saj jo je pred tem videl le od daleč. Pridružil se je dijaškemu društvu Zadruga, bral je pesmi in kritike, v društvu je spoznal Josipa Murna, Dragotina Ketteja in Otona Župančiča.

Prve pesmi je objavil v reviji Ljubljanski zvon. Velik vtis je nanj naredil profesor slovenščine Fran Levec, ki je bolj kot slovnici dajal poudarek ljubezni do maternega jezika. Sam je Levca prepoznal celo kot tako odločilnega, da je ob neki priložnosti dejal, da bi se brez njega verjetno zapisal drugemu poklicu, ne pisanju.

Cankarjev vrh na Rožniku je 349 metrov visoka vzpetina nad Ljubljano, poimenovana po Ivanu Cankarju. To pa zato, ker je pisatelj tam živel med letoma 1910 in 1917. Spomin na to je danes na priljubljeni mestni izletniški točki ohranjen v spominski sobi, ki je nastala pod okriljem ljubljanskega Mestnega muzeja (Arhiv: MGML).

Potem ko je opravil maturo, je Cankar leta 1896 odšel na Dunaj študirat na tehnično fakulteto. Tam se je pred njim odprlo svetovljansko mesto z gledališči, muzeji in živahnim literarnim dogajanjem. V knjižnicah je presedel dolge ure, seznanil se je s tujimi literati, spoznal je pomembne antične avtorje. Vidna vloga v kulturni zgodovini je bila Ivanu Cankarju na simbolni ravni podeljena s tem, da največji slovenski kulturni in kongresni center nosi ime po njem. Cankarjev dom je bil po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja zgrajen med letoma 1977 in 1982. Pred vhodom na Trgu republike je tudi kip Ivana Cankarja, ki je delo kiparja Slavka Tihca.

Dunaj, Sarajevo, Ljubljana

Na Dunaju se je družil z Otonom Župančičem, s katerim sta odkrivala in prebirala tuj tisk. Tehnični študij je Cankar pozneje opustil in se prepisal na slavistiko. Na Dunaju je preživel enajst let in tam je napisal večino svojih del. Po Dunaju se je odpravil v Sarajevo, potem pa se je vrnil v Ljubljano.

Cankar je eden izmed štirih predstavnikov slovenske moderne (poleg njega še prej omenjeni trije, ki jih je spoznal na realki). Sprva se je bolj ukvarjal s pesništvom, pozneje je prešel na prozo in dramatiko. Romane, črtice, povesti in novele je ustvarjal pod vplivom romantike, naturalizma, dekadence in nekaterih drugih smeri. Pisal je o političnih razmerah v državi, posvečal se je razmerju posameznika proti delavskemu, vaškemu in malomeščanskemu vsakdanjiku, njegov roman Na klancu pa velja za tako imenovani ženski ali materinski roman.

Spomin na Ivana Cankarja je v Ljubljani v prostor vpisan na več mestih, tudi v primeru Cankarjeve ceste, ki središče mesta v osi povezuje s parkom Tivoli. Ime je po književniku dobila leta 1946, ki jo je Mestni ljudski odbor Ljubljana iz Ulice 3. maja preimenoval v še vedno aktualno ime. Najprej je nosila ime cesta Franca Jožefa, leta 1919 pa je postala Aleksandrova cesta.

Pisatelj, ki je bil tudi politično aktiven

Cankar je bil dejaven kot publicist, vključil pa se je tudi v politično življenje. Leta 1907 je kandidiral na listi takratnih socialdemokratov, a ni bil uspešen. Je bil pa zato dejaven s svojim predavanji in razpravami. Leta 1913 je imel v Ljubljani predavanje Slovenci in Jugoslovani. Zavzel se je za združitev južnih Slovanov v skupni državi, a je hkrati nasprotoval kulturnemu in jezikovnemu zlivanju.

Cankar je po daljši bolezni umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani. Pokopali so ga na Žalah v Ljubljani, v grobnici Moderne, kjer so ob njem pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič.

Današnje Cankarjevo nabrežje je nekoč nosilo cesarjevo ime, po Francu I., očetu prestolonaslednika Franca Karla. Pisateljevo je dobilo v valu preimenovanj ulic po prvi svetovni vojni, natančneje 15. julija 1919. Nabrežja se je danes pogovorno med ljudmi prijelo tudi ime Plaža, saj z obljudenimi lokali ter obedovalnicami ob reki in številnimi mimoidočimi spominja na morsko promenado.

CANKARJEVI CITATI 
"Zakaj srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti ..." (Skodelica kave)

"Sreča je kot sonce. Ko je najlepša, zatone."

"Kolikor bolj je hlapec hlapčevski, toliko bolj gosposki je gospod." (Na klancu)

"Daleč sega senca bolečine in ugleda jo človek, ko še komaj sluti bolečino samo."

"Ali veste, zakaj je pes zvest svojemu gospodarju? … Ker je navajen njegove palice. Navajen je njegove metode in na metodi je veliko ležeče." (Za narodov blagor)

"Narod si bo pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo in ne talarl" (Hlapci)

"Ta roka (delavska) bo kovala svet ..." (Hlapci) 

Oktobra 1918 je Cankar hudo padel po stopnicah na današnjem Kongresnem trgu 6, umrl je 11. decembra. Ena od teorij alternativnih preučevalcev Cankarja pravi, da so ga napadli po burnem govoru, ki ga je imel na posvetu socialdemokratske stranke, kjer je kritiziral povezovanje Slovencev v takratno SHS. Zgodilo naj bi se, ko je po govoru stopil iz dvorane na cigareto. V veži naj bi ga s kovinskim predmetom nekdo nekajkrat močno udaril po glavi, nato pa porinil po stopnišču, ki je na fotografiji.

Cankar je pokopan na ljubljanskih Žalah. Z Josipom Murnom, Dragotinom Kettejem in Otonom Župančičem so v skupnem grobu Moderne.

Janko Kos o Ivanu Cankarju, Cervantesu in Shakespearu

V dvorani SAZU je bilo ob 140. obletnici Cankarjevega rojstva danes predavanje akademika Janka Kosa z naslovom Ivan Cankar med Cervantesom in Shakespearom.
Foto: Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek

Foto: Matej Leskovšek