Sanja Doležal: Odkar ga ni, je vse drugače

Pred meseci ste povsem nepričakovano izgubili moža in glasbenega kolega Nenada Šarića. Kako drugače je stati na odru brez njegove bližine?

Odkar ga ni, je vse drugače. Skupaj sva bila celih 24 let. Niti dneva nisva preživela drug brez drugega. Delala sva skupaj, potovala sva skupaj … Bil je moj najljubši prijatelj in zelo ga pogrešam.

Kdaj ste spoznali, da je prav glasbena kariera tisto, kar si želite v življenju početi? Se spomnite svojega prvega nastopa?

Pojem že, odkar vem zase. Prepevala sem v vrtcu, v šolskem zboru, obiskovala sem glasbeno šolo. Ob koncu osnovne šole me je povsem prevzela ideje, da bi nekega dne prepevala na odru, pred očmi številčnega občinstva. Čeprav sem s skupino Prva ljubezen profesionalno kariero začela že v drugem letniku srednje šole, sem se odločila, da glasbo postavim na stranski tir. Želela sem postati novinarka, a sem se kljub temu vpisala na študij sociologije in prepevala zgolj še za zabavo. No, usoda je očitno želela, da uberem drugo pot …

S katerimi preprekami ste se srečevali na svoji glasbeni poti?

Na moji glasbeni poti k sreči ni bilo veliko ovir in lahko rečem, da me je večino časa spremljala sreča. Drugače pa je bilo na fakulteti, kjer mi je največ preglavic povzročal izpit iz statistike. Zelo "uspešno" sem "pogrnila" kar šestkrat!

Katero obdobje z Novimi fosili se vam je najbolj vtisnilo v spomin?

Kar celotno obdobje. Bilo je ogromno potovanj, koncertov, lepih pesmi in novih prijateljstev, ki so se razvila v vseh teh letih.

Kakšno občinstvo opažate na svojih koncertih? Gre za starejše občinstvo ali mlajše, ki na koncerte prihajajo v družbi staršev?

Menim, da smo glede občinstva na območju nekdanje Jugoslavije nekaj posebnega. Naše koncerte obiskujejo vse generacije. Radi nas imajo tisti, ki so z našo glasbo odraščali, pa tudi mladi, ki jo spoznavajo danes. Skoraj vse naše pesmi so prerasle v evergrine.

Kako glasbo približujete mlajšim generacijam?

Če so pesmi dobre, potem same najdejo pot do ljudi. Nekatere izmed naših pesmi so stare več kot 30 let, pa jih ljudje še vedno radi prepevajo in poslušajo.

Na koncertu v Križankah se vam bosta na odru pridružila dva glasbena gosta, kar je sicer na vaših nastopih prej izjema kot pravilo. Baritonista Tima Ribiča ste predstavili že na novinarski konferenci, drugo ime pa ostaja neznano. Zakaj ste se odločili za Ribiča in ali že lahko odkrijete, kdo bo vaša do zdaj skrita gostja?

Gostja prihaja iz Hrvaške, vendar vam imena za zdaj še ne morem razkriti. Potem pač to ne bi bila več skrivnost, mar ne? Lahko odkrijem le, da je zelo zanimiva in posebna in da jo poznamo približno leto dni. Tim Ribič je zelo nadarjen mlad pevec. Verjamemo, da se bo kot gost odlično vklopil v našo družbo. Seveda pa za občinstvo pripravljamo prav posebno presenečenje!

Kateri glasbeni album ste nazadnje kupili, ga prejeli v dar ali presneli z interneta?

Zadnja leta poslušam predvsem klasično glasbo, zato tudi albumi, ki jih kupujem, izhajajo iz te zvrsti.

Katera je vaša najljubša knjiga in zakaj ravno ta?

Berem zelo rada in zelo pogosto. Ne bi pa se mogla odločiti zgolj za eno samo knjigo, saj sem imela srečo, da se prebrala ogromno odlične literature. No, če že vztrajate, pa priznam, da se najpogosteje vračam h knjigi Hadrijanovi spomini avtorice Marguerite Yourcenar.

Katerega umetnika najbolj spoštujete in zakaj?

Spoštujem vse, ki so ostali zvesti sebi in se jim svojih odločitev ni treba sramovati.