Razkrili Nobelovega nagrajenca za literaturo

"Sem presunjen in nekoliko prestrašen," je ob novici o nagradi sporočil 64-letni norveški pisatelj, dramatik in pesnik Jon Fosse, "to vidim kot nagrado literaturi, ki želi biti predvsem literatura in se ne ozira na nič drugega."

Čeprav je danes eden najbolj uprizarjanih dramatikov na svetu, postaja vse bolj prepoznaven tudi po svoji prozi, je Švedska akademija utemeljila izbiro nagrajenca in navedla, da njegovo pisanje razgalja "človekovo izgubo orientacije", njegov slog pa je postal znan kot "Fossejev minimalizem".

64-letni Fosse je svetovna literarna zvezda in se ga je v preteklih letih pogosto omenjalo kot verjetnega dobitnika Nobelove nagrade. V slovenščino je glede na podatke Cobissa preveden njegov roman Melanholija I ter drame Ime, Punca na zofi in Noč poje pesmi svoje. Na gledališkem odru mariborske Drame so v preteklosti uprizorili tudi Fossejev Jesenski sen.

Rodil se je 29. septembra 1959 v norveškem Haugesundu na zahodu Norveške. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je odraščal v družini, ki je sledila strogi obliki luteranstva. Temu se je upiral z igranjem v glasbeni skupini in da se je razglašal za ateista, leta 2013 pa se je spreobrnil v katolika.

Foto: Guliverimage

Po študiju književnosti je leta 1983 debitiral z romanom Rdeče, črno, ki se premika naprej in nazaj v času in med perspektivami. Med njegova glavna dela štejejo roman Naustet (1989), ki ima v angleškem prevodu naslov Boathouse in so ga kritiki dobro sprejeli, ter Melanhonija I in II (1995-1996).

Njegovo najnovejše delo je Septologien, v angleškem prevodu Septology. Gre za delno avtobiografski magnum opus v sedmih delih, razporejenih v tri knjige in govori o človeku, ki sreča drugo različico samega sebe. Roman obsega 1250 strani brez ene same pike. Tretji del je bil v ožjem izboru za mednarodno bookerjevo nagrado 2022.

Ustvarja v "novi norveščini"

Fosse piše v manj razširjeni od dveh uradnih različic norveščine, "novi norveščini", ki jo uporablja le okoli 10 odstotkov Norvežanov, ob tem poroča Reuters. Gre za jezik na temelju podeželskih dialektov, ki se je uveljavil kot alternativa prevladujočemu knjižnemu jeziku z močnim vplivom danščine, ki so ga govorili predvsem v mestih. Kljub poimenovanju "nova" je ta norveščina pravzaprav starejša od obeh uradnih različic, Norvežani pa jo kot pomembno doživljajo, ker jih knjižna norveščina 

Fosse polovico leta preživi v Oslu, polovico pa na avstrijskem podeželju. Na Norveškem velja za pravo institucijo in v času, ki ga preživlja v Oslu, živi v rezidenci Grotten v sklopu kraljeve palače, ki mu jo je v uporabo odstopil norveški kralj.

Preberite še:

Trendi "Želeli so uničiti vse simbole Jugoslavije, motila jih je ideja o skupnem življenju"