Sreda, 28. 8. 2019, 18.13
5 let, 2 meseca
Ljubljana dobila kip Ekvorne, boginje Ljubljane in Barja #foto
V Ljubljani so zvečer odkrili nov kip, ki bo krasil Gallusovo nabrežje. Gre za novo pridobitev v vrsti številnih kipov in spomenikov, ki jih v zadnjem času dobiva naša prestolnica.
Na Gallusovem nabrežju ob Akademiji za glasbo je ljubljanski župan Zoran Janković danes odkril kip boginje Ekvorne, boginje Ljubljane in Barja, še eno umetnino, ki bo krasila našo prestolnico.
Komisija za postavitev javnih spomenikov in obeležij v Mestni občini Ljubljana je nato kot simbol boginje izbrala skulpturo ženskega akta avtorja Frančiška Smerduja. Odlivanje skulpture je omogočila akademska kiparka Mojca Smerdu, hčerka Frančiška Smerduja, postavitev pa je donirala družba BTC d.d, poroča STA.
Na odprtju je umetniško delo predstavila kustosinja Narodne galerije Mateja Breščak.
Še do konca leta pa bo Ljubljana dobila še vsaj en spomenik, ki ga je Janković napovedal za Prekmurski trg. Tega so odprli pred dobrim tednom. Tamkajšnja skulptura v obliki 340 posod iz marmorja bo ponazarjala obdobje, ko so med 6. in 12. stoletjem Slovani poselili Prekmurje.
V Tivoliju tudi spomenik Eleanor Roosevelt
Sicer pa je prestolnica v zadnjih dveh letih dobila kar nekaj kipov in spomenikov. Med drugim celo spomenik Eleanor Roosevelt. Ta stoji ob drevoredu, ki vodi do Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Tivoliju.
Doprsni kip Eleanor, "prve dame sveta", je Ljubljani ob 70. obletnici sprejema Splošne deklaracije o človekovih pravicah podarila organizacija Amnesty International (AI) Slovenija. Direktorica AI Slovenija Nataša Posel je razložila, da je bila ameriška aktivistka in diplomatka Eleanor Roosevelt "gonilna sila pri snovanju dokumenta, ki je postal najnaprednejša vizija o tem, kakšen svet človeštvo potrebuje".
Spomenik Eleanor Roosevelt ob drevoredu, ki vodi do Muzeja novejše zgodovine Slovenije v Tivoliju.
Lani poklon tudi preganjanim Judom
Pred dobrim letom so na Cankarjevem nabrežju namestili prve kamnite kocke v spomin na preganjane judovske meščane Ljubljane. Prva spotikavca sta bila postavljena v spomin Olge Adler in Oskarja Željka Adlerja. Adlerjevi so bili begunci iz fašistične Hrvaške, ki so bili po letih preganjanja umorjeni v Auschwitzu leta 1944.
Ljubljana ima zdaj skupno 23 kamnitih kock, velikih deset krat deset centimetrov, z medeninasto ploščico, na kateri so vklesani osebni podatki žrtve nacizma. Medeninaste poklone so položili še na Resljevi, Levstikovi, Štefanovi, Beethovnovi, Valvasorjevi, Lepodvorski in Križevniški ulici.
Kocki v spomin Olge Adler in Oskarja Željka Adlerja
Spomenik za več kot milijon evrov
Najbolj odmeven v zadnjih dveh letih pa je spomenik žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu, ki je še pred odkritjem vzbudil kar nekaj negativnega odziva. V Sloveniji tudi 70 let po koncu druge svetovne vojne namreč še vedno nismo dosegli sprave, zato so imeli o tem spomeniku marsikaj povedati tudi poznavalci naše zgodovine.
Spomenik žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu
Preverite, kaj o njem menijo zgodovinarja Bojan Godeša in Jože Dežman, filolog in publicist Brane Senegačnik ter član vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Mitja Ferenc:
Ob državnem zboru pa še France Bučar
Še pred spomenikom na Kongresnem trgu pa so na Trgu narodnih herojev v parku ob zgradbi državnega zbora odkrili spomenik prvemu demokratično izvoljenemu predsedniku slovenske skupščine Francetu Bučarju. Njegov doprsni kip iz brona, delo kiparja Metoda Frlica, stoji ob kipu Staneta Kavčiča.
Spomenik Franceta Bučarja ob zgradbi državnega zbora
Preberite tudi:
13