Prenova Slovenske ceste razkrila nov mozaik iz življenja prebivalcev rimske Emone (foto)

Najdba je bila po besedah arheologov Martina Horvata in Mateja Drakslerja pričakovana, saj so pred več kot 30 leti nedaleč stran, na mestu, kjer danes stojita veleblagovnica Nama in Konzorcij, že bila arheološka izkopavanja, ki so razkrila grobišče iz obdobja rimske Emone. Kot sta še dejala, je bilo za tisti čas značilno, da ta stojijo ob cestah pred mestom, zato najdba ostankov rimske ceste ni bila posebno presenečenje. Na mestu, kjer danes poteka Slovenska cesta, je bila v obdobju Emone pomembna prometna vpadnica Arheološka izkopavanja so potrdila, da je na mestu, ki ga danes zaseda Slovenska cesta, pred malo manj kot dvema tisočletjema, v obdobju rimske Emone, tekla pomembna prometna vpadnica, ki je današnjo Ljubljano povezovala s Celeio oziroma Celjem. Tako pomembna cesta pa, kot sta še dejala arheologa, pomeni, da lahko v njeni neposredni bližini najdemo predmete, značilne za tisti čas.

Tako so v delu rimskih ostankov, kjer je bil po besedah arheologov obcestni jarek, našli lončevino, predmete iz bakra in druge, za obdobje takratne Emone značilne predmete, vse so skrbno popisali in shranili v prostorih Mestnega muzeja Ljubljana. Dve tisočletji ali sto let: temelji obstanejo Del Slovenske ceste, kjer izvajajo gradbena dela, bo namreč dobil novo vodovodno in kanalizacijsko omrežje pa tudi plinovod. Zato so morali ob gradnji doseči globino, pri kateri so se skozi sloje prsti – ti arheologom nakazujejo zgodovinska obdobja – prebili tudi do temeljev rimske ceste. Hkrati so na nekaterih delih naleteli tudi na ne tako zelo oddaljen spomin v obliki temeljev, ki so podpirali zgradbe pred približno stotimi leti, ko je bila Slovenska cesta, kot jo poznamo danes, bistveno ožja.