PRELISTANO: Zgodbe izbrisanih prebivalcev

Uredili: Uršula Lipovec Čebron in Jelka Zorn Založba: Sanje, 2011 Cena: 19,95 evra

Knjiga Zgodbe izbrisanih prebivalcev je zbirka 27 zgodb izbrisanih posameznikov, ki z imeni, tudi priimki, ali pa vsaj vzdevki, iz brezosebne množice izbrisanih stopajo med slovenske bralce in jih opozarjajo, da vseh izbrisanih ne morejo metati v isti koš. Knjiga je – ne naključno – izšla julija, le dva dni pred javno obravnavo evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji. Svoje zgodbe o pogumu, inovativnosti, strategijah preživetja in upanju so izbrisani napisali v sodelovanju s študenti Fakultete za socialno delo in Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, natis pa je podprl tudi Mirovni inštitut.

Knjiga prvič daje besedo izbrisanim, ki so bili do zdaj le marionete subjektivnih medijev in nacionalistične politike. Presunljive zgodbe izbrisanih prvoosebno razkrivajo življenje brez statusa in javnost nekoliko drugače osveščajo o problematiki, o kateri se dolgo ni govorilo. A dejstvo, da je 50 tisoč ljudi s stalnim prebivališčem v Sloveniji čez noč izgubilo ne samo prebivališče, ampak tudi službo, pokojnino, socialno in zdravstveno zavarovanje ter veljavne dokumente, od potnega lista in osebne izkaznice do vozniškega dovoljenja, govori samo zase.

Zgodbe so bogato – za kakšnega bralca celo prebogato – opremljene s sprotnimi opombami, ki omogočajo podrobnejši vpogled v problematiko, saj razčlenjujejo posamezne dogodke, oblikujejo pravni, sociološki in kulturološki okvir izbrisa in podajajo ključne informacije o izbrisu, kot so nastajanje slovenskega državljanstva, odločbe ustavnega sodišča, zakonodajni vidiki, nastanek gibanja za pravice izbrisanih, problem kriminalizacije izbrisanih … Bralec se lahko sam odloči, ali bo prebral samo zgodbo ali pa se bo ob sprotnih opombah poglobil v problematiko izbrisa.

Kljub letom boja s slovenskimi mlini na veter so izbrisani ohranili iskrivost, pogum in inovativnost, ki s kančkom humorja in veliko žlico grenkobe spremljajo zgodbe. Posebnost je tudi jezik, ki v zgodbah ohranja nekatere narečne slovenske besede ter posamezne hrvaške, srbske in bosanske besede.