Prelistano: Če delaš omleto

Avtor: Lado Kralj Založba: Beletrina Cena: 24 evrov

Literarni zgodovinar Lado Kralj, rojen leta 1938, se je ukvarjal z gledališčem in pisateljevanjem, bil je tudi umetniški vodja SNG Drame med letoma 1978 in 1982. Literarni fikciji se je posvetil med svojim bivanjem na Dunaju leta 1999, na literarno sceno pa je vstopil z odmevno zbirko kratke proze Kosec koso brusi, za katero je na Slovenskem knjižnem sejmu leta 2010 prejel nagrado za najboljši prvenec.

V svojem novem romanu Če delaš omleto Kralj ni mogel obiti svojega poznavanja preteklih časov s poudarkom na politični in literarni zgodovini, čeprav znane književne obraze, kot so Srečko Kosovel, Vladimir Bartol in Stanko Vraz, vpleta bolj fiktivno kot dokumentarno.

Avtor bralca postavi v Ljubljano, čeprav se čisto na začetku zgodbe ob rubežu kmeta za hip zadrži v Prekmurju, nato pa se osredotoči na meščansko okolje, čas Kraljevine Jugoslavije, ki se izpelje v medvojno obdobje in povojno komunistično Jugoslavijo ter čas informbiroja. V središču dogajanja je Helena Murkovič, hčerka sodnika, mlada intelektualka iz meščanskega okolja s književnimi ambicijami in feministično širino. Skozi Helenin pogled in njeno življenje lahko sledimo intimni politični preobrazbi in zorenju posameznice, ki smisel svojega knjižnega ustvarjanja vse bolj prepleta z ideologijo, to pa tako vse bolj vpleta tudi v intimni odnos s svojim fantom, pozneje možem Vladimirjem Vebletom.

Helena Murkovič in Vladimir Veble sta par že od študentskih let, prav tako sta politično in književno aktivna že v tem mladostniškem obdobju, ko se vse bolj intenzivno srečujeta s komunističnimi idejami. V svojem kulturnem in političnem udejstvovanju spremljata medgeneracijske in svetovnonazorske boje, ki skozi razvijanje zgodbe vse bolj kažejo neposreden preplet oblasti, ideologije in estetike. Čeprav roman vsebuje preverjena zgodovinska in biografska dejstva, j Helena Murkovič predstavlja pozabljeno slovensko pisateljico Mileno Mohorič, je roman fikcija s poudarkom na vzponu totalitarizmov in delovanju mehanizmov oblasti, ki verjame tudi v moč književnosti. Kar še posebej nazorno ponazarja Helenina izkušnja s študija v Moskvi, kamor se je odpravila leta 1934, tam pa se dokončno opredelila za Stalina, umetniško pa za socialistični realizem, ki ga sestavljajo razumljivost, ljudskost in partijskost.

Prav ta izkušnja in po njenem mnenju opredelitev za svobodo in enakost, ki jo je videla v Stalinovih političnih potezah in s tem možnostih za gradnjo prihodnosti, jo je pozneje stala njene bodočnosti, ustvarjalnega razvoja in osebne sreče. Po zgodovinskem sporu med Titom in Stalinom Helena Murkovič zaradi svojih nazorov pristane v politični nemilosti. Priča smo zasliševanjem pisateljice, ki jo zlomi smrt moža in otroka, dokončno pa jo v družbeno pozabo pahne odsotnost njenega duha, potem ko pristane v psihiatrični bolnici.

Roman Če delaš omleto se z mehanizmi oblasti in ideologije sooča na različnih intimnih in družbenih ravneh. V spomin tega prostora prikliče osvoboditev izpod jarma avstro-ogrske oblasti, utrinek iz časa jugoslovanske kraljevine, druge svetovne vojne in nato povojne komunistične Jugoslavije. Zgodovinska dejstva, v njih pa vpeto intimno zgodbo posameznice, močno opredeljeno skozi politično identiteto, tako ponudi kot oklep in podlago za vpogled v totalnost oblastne resničnosti.

Pregovor pravi: če delaš omleto, moraš jajce razbiti. V tem primeru je omleta prispodoba svobode, v času informbiroja je to ideja o neodvisni Jugoslaviji, je zapisano v romanu. Pri čemer pa omleta lahko pomeni nasprotno – kakršnokoli avtoritativno oblastno resničnost, za delovanje katere je treba jajce razbiti, v tem primeru je to lahko posameznik. A kljub temu, kot lahko med drugim tudi beremo konec zgodbe, pri tem, ko Helena Murkovič pristane v psihiatrični instituciji in njene misli odletijo nad mestne zidove in ji omogočajo pogled na njeno v zraku lebdeče telo, oblast njenega duha kljub vsemu ni dokončno zlomila, čeprav je pisateljica umetniško in družbeno resda mrtva. Njen razum je pobegnil iz okov družbene resničnosti, a pogled v svet, prehod čez zidove institucije, zidove oblasti, je zanjo kljub vsemu še vedno mogoč.