Pomembnost življenja

Avtor: Lin Yutang prevod: Jože Plešej Založba: Mladinska knjiga, 2007 Zbirka Esenca Cena: 27,95 evr

Misel, vzeta iz knjige Pomembnost življenja kitajskega misleca in filozofa dr. Lina Jovtanga (1895–1976), danes zazveni provokativno v svetu, ki se v človekovih naprezanjih in stremljenjih vrti na previsokih obratih in se vsestransko pregreva. Lin Jovtang v kramljanjih, ki jih s stališča znanosti imenuje »zgrešena metoda«, skuša bralcu prikazati, da je edini namen življenja to, da ga živimo. In da v njem uživamo.

Vrne se vse do izvora človeka, da bi nas opredelil kot biološka bitja, bitja z nagoni in biološkimi potrebami, ki pa smo jih v procesu civiliziranja oklenili v okove pravil in prepovedi. Nismo pa jih zares obvladali, zato v naše življenje prinašajo neravnovesje. Ujamemo se v sleparstvo uspeha in ugleda, v otopelo stremuštvo, v skrajnosti in nasilje. Lin Jovtang zahodnemu človeku predstavlja kitajsko filozofijo, ker se mu zdi, da je rešitev zanj v njej. Rešitev za njegove strahove ter njegovo zavezanost razumu in učinkovitosti, ki ga je oropala življenja.

Lin Jovtang je bil priča tegobam obeh polov: Vzhoda, kjer je v njegovi domovini komunistična misel spreminjala tradicionalne vrednote in ogrožala pravice individuuma, in Zahoda, kjer sta kapitalizem in prevlada gospodarskih problemov človeka zaslepila in oropala pravega, naravnega življenja. Vendar je z nenavadno vedrostjo in zaupanjem predstavil vizijo sveta, v katerem bo prevladala trezna razumnost, svoboden človekov duh, ki se bo rešil nejasnih hrepenenj po idealu. Izumetničeno življenje v civilizaciji pa bo z razkrinkanjem slepil postalo preprosto in naravno, osredotočeno na bistveno. Pravi, da bi nas morala narava ozdraviti megalomanije in da človek potrebuje skromnost, pristno strast (oz. čustvenost) in zdravo pamet. In religijo, ki bo omejena na področje moralne zavesti. Človek ni izgubil raja, kakor uči krščanstvo, na voljo nam je dober planet. In na njem lahko udejanjimo pomembnost življenja. Lin Jovtang s humorjem in ironijo pretehta in oceni celo paleto vsakdanjih opravil in vidikov življenja. Razvija umetnost užitka kot samouresničevanja, ker sta kultiviran užitek in refleksija, ki jo omogoča šele čas brezdelja, tisto, kar je življenje. Čaščenje brezdelja tu ni čaščenje nedejavnosti, je poziv k premisleku, k vrednotenju tega, kako živimo. Uživanje v umetnosti, branju je prav tako fizično kot uživanje v hrani. In dobro opravljeno delo je tako stvar okusa. Prav vsestranska kultiviranost človeka naj bi bila edina pot v boljšo družbo. Knjiga je prvič izšla leta 1937, a danes še nismo tam. Delo osupljivo sodobno zadeva ob probleme današnjega dne in diagnoze dr. Lina še vedno držijo.

Lin Jovtang je napisal okrog šestdeset zelo različnih del. Veljal je za razlagalca vsega kitajskega na Zahodu. Loteval se je velikih in nenavadnih projektov. Ko je zapustil Kitajsko, je živel v Združenih državah Amerike, pa tudi po Evropi, in se potem vrnil na Vzhod. Vedno se je boril s takim ali drugačnim nerazumevanjem in večkrat s svojimi nenavadnimi pristopi povzročil ogorčenje in nerazumevanje. Dr. Han Suyin, zdravnica, ki jo je vabil na univerzo v Singapurju, kjer je bil rektor, da bi predavala angleško književnost (ker je pisala v angleščini), v svoji knjigi Moj dom ima dvoje vrat omenja tudi njegov nenavadni značaj in ravnanje. Njegova ironična odmaknjenost od stvari, nagnjenje k temu, da ničesar ne jemlje (pre)resno in da stvari zelo enostavno prireja, je osnovni okus ali nasprotno – začimba tega, kar je predstavil v Pomembnosti življenja: pronicljiva opažanja o zahodni družbi, ki poseduje in vrednote kitajske družbe, ki je v dolgih stoletjih razvila ležerno in dostojanstveno razlago tega sveta.