Pogrebni muzej na Dunaju: srhljiv in hkrati zabaven odnos do smrti

Muzej, ki so ga preselili na osrednje dunajsko pokopališče, se razprostira na 300 kvadratnih metrih in dokazuje, da imajo Dunajčani prav poseben, srhljiv in hkrati zabaven odnos do smrti.

Nikjer drugje v Evropi niso uprizarjali tako razkošnih pogrebov in nikjer niso pri pogrebih uporabljali bolj grotesknih predmetov kot prav v avstrijski prestolnici.

V muzeju bodo predstavljeni tako zgodovinski kot sodobni eksponati pogrebne kulture ter obsežen slikovni in videomaterial v interaktivni obliki.

Na ogled: mrtvaški prti, "rešilne budilke", varčevalne krste Najpomembnejše eksponate, kot so denimo mrtvaški prti in imperialno orožje s cesarskih pogrebov, so prenesli s prejšnje lokacije muzeja, mnogo predmetov pa bo na ogled prvič. Med drugim bodo razstavljeni nekateri predmeti, ki so jih polagali v krsto ob pokojnika v primeru, da bi se ta ponovno zbudil.

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bil namreč med ljudmi precej pogost strah pred tem, da bi bili pokopani živi. Rešilna budilka naj bi tako začela zvoniti, če bi pokojnik oživel in se v grobu premaknil, bodalo pa so tisti najbolj previdni zaupali zdravniku, da jih je ta pred pokopom za vsak primer še zabodel v srce.

Na ogled bodo tudi številne krste, od t. i. varčevalne krste za večkratno uporabo iz 18. stoletja, ki ima na dnu vratca, skozi katera so odvrgli truplo pokojnika v grob, do razkošnih sarkofagov in sedeče krste, ki so jo izdelali po motivu s slike surrealističnega slikarja Reneja Magritta.

Z ekranom na dotik do grobov znanih osebnosti Obiskovalci bodo lahko obenem prek ekrana na dotik poiskali, kje na osrednjem pokopališču (Zentralfriedhof) so grobovi znanih osebnosti, na 13 ekranih pa se bodo vrteli različni videoposnetki, med drugim tudi s pogreba cesarja Franca Jožefa I.