Od česa naj bi kulturnik živel, če ne od svojega dela?!

Kako bi ocenili svoj odnos do kulture?

Moj odnos do kulture je donkihotski. Dostikrat imam občutek, da se borim z mlini na veter.

Kakšno je vaše mnenje o kulturni ponudbi v Sloveniji?

Slovenija je kulturno bogata, vendar mnogo umetnikov ne uspe preživeti v naši deželici, ker je preveč podvržena temu, da ponavlja smernice razvitejših držav in sledi tokovom, ki so zunaj naših meja že zdavnaj usidrani. Ta vsesplošna, ne samo umetniška diaspora pa je predvsem odraz odnosa do ljudi, ki bi želeli premikati smernice naprej, v novo. Pri nas je za kaj takega za zdaj preprosto premalo posluha. V Sloveniji si dostikrat cenjen šele, ko te za vrednega spozna ves preostali svet.

Kako pogosto se udeležujete kulturnih prireditev in kateri dogodek ste obiskali nazadnje?

Trenutno prireditve obiskujem malo manj, ker sem raje več z mojim novorojenim sinom, vendar sicer veliko hodim na razne prireditve. Predvsem poskušam ujeti kaj, kar je zunaj glasbe, ker me moje delo sicer preveč navezuje samo nanjo. Nazadnje sem bila na koncertu Zaz v Križankah.

Katero knjigo ste prebrali nazadnje in kakšna zvrst literature vas najbolj pritegne?

Nazadnje sem prebirala Kompetentni otrok avtorja Jasperja Juula, ki piše o vzgoji otrok in čigar ideje so mi zelo blizu. Sem pač v takem življenjskem obdobju. Sicer pa sem ljubiteljica potopisov.

Ste rednejša obiskovalka gledališč ali kina? Kaj vas premami? Katero predstavo ali film ste si ogledali nazadnje?

V zadnjem času pogosteje hodim v kino, predvsem zato, da se lahko sprostim. Hmmm, zadnja kinopredstava: film Mitja Okorna Pisma Sv. Nikolaju. Zelo lep film, poln slovanskega humorja! Prej pa sem več hodila v gledališče, a zdaj me zanj preprosto "zmanjka". Zagotovo pa se bom kmalu vrnila nazaj v gledališče, saj mi gledališče vedno nudi večji izziv za razmišljanje in dostikrat me izzove, da moram iti iz svojih okvirjev.

Kdo je vaš najljubši umetnik in zakaj?

Moja vzornica je Joni Mitchell: glasbenica, skladateljica, pesnica, slikarka … Všeč mi je, ker tako zlahka menja orodje za svoje umetniško izražanje. Saj umetnost je eno, le način, jezik je drug.

Kakšno je vaše mnenje o pozivu Koordinacijskega odbora za državne proslave, da bi se kulturni delavci na državnih proslavah odpovedali honorarju? Bi se sami odločili za takšno sodelovanje in če da, kako bi se najraje predstavili?

Ne vidim težave, če bi za vse veljala enaka pravila, ker pa ni tako, so taka sodelovanja zame zelo vprašljiva. Država in kultura bi morali v idealnem svetu delovati recipročno. Država pa bi morala za svojo kulturo skrbeti, ne da kultura skrbi za državo. Od česa naj bi kulturnik živel, če ne od svojega dela?! Namesto tega država reže sredstva za kulturo na vseh koncih. Ukinitev ministrstva za kulturo pa je samo pika na i v tej celotni zgodbi.

Kako ocenjujete pogoje dela, ki jih imate kulturni delavci v Sloveniji?

Kulturno življenje je boj v vsakem smislu. Je pa čas vsesplošne recesije, tudi čas prenove uma in čas novih idej. Tako da sem pozitivno zazrta v prihodnost.

Kateri projekt imate trenutno v ognju?

Trenutno promoviram svojo zadnjo ploščo z naslovom Etnosoul (sveže priredbe slovenskih ljudskih pesmi), ki sem jo izdala s skupino Sladcore pri založbi Celinka. Če sem lahko malo cinična, pa se mi vse boj dozdeva, da bi takšni projekti imeli večkrat več posluha na Čevljarskem mostu v Ljubljani kot pa v nekaterih hramih kulture pri nas. Zaslužek se tako ali tako po novem, v obeh primerih, daje v klobuk!