Nove knjige Študentske založbe, tudi ponatis Vorančeve Jamnice

Robert Perišič, Naš človek na terenu Sodobni hrvaški avtor Perišič se po besedah urednika zbirke Mitje Čandra ukvarja s tipično tranzicijsko mentaliteto ne le hrvaškega pač pa tudi širšega evropskega prostora. Pisatelj v svojem prvem romanu Naš človek na terenu ostaja zvest poetiki, ki preveva že njegove kratke zgodbe. Avtorjev pripovedni slog je razpršen in odslikava depresivnost, nevrotičnost, absurdnost in brezizhodno ujetost. Roman s spremno besedo Đurđe Strsoglavec je prevedel Dušan Čater. Italo Calvino, Baron na drevesu Baron na drevesu Itala Calvina je po mnenju pisca spremne besede Mladena Dolarja ključno delo avtorjevega opusa. Gre za prehodno delo med zgodnejšo fazo, polno fantastike, in poznejšo fazo s postmodernističnimi prvinami. Delo je polno imaginacije, hkrati pa metaforično zelo bogato, je dejal Čander. Romaneskni svet je potopljen v zgodovino, filozofijo in politiko Voltairove dobe, obenem pa ponazarja vsakodnevno bivanje posameznika in njegov odnos do družbe. Roman, ki ga je v poslovenila Nataša Kos, je leta 1957 prejel italijansko nagrado za književnost viareggio. Niko Grafenauer, Diham Z zbranimi Grafenauerjevimi pesmimi pri založbi nadaljujejo tradicijo izdajanja del sodobnih slovenskih pesnikov. Knjiga Diham, da ne zaide zrak prinaša vse Grafenauerjeve zbirke pesmi za odrasle, tudi legendarno zbirko Skrivnosti ter več kot 20 doslej neobjavljenih pesmi, ki izpričujejo pesnikovo ustvarjalno in intelektualno vitalnost. Knjigo zaokrožujejo ključni pesnikovi avtopoetološki eseji ter spremna beseda Aleša Štegra. Prežihov Voranc, Jamnica Ponatis zgodovinskega romana Prežihovega Voranca Jamnica so pri Beletrini izdali skupaj z novo študijo o njegovem delu. S tem želijo reaktualizirati slovensko klasiko in Voranca vrniti na slovenski literarni zemljevid. K temu bo po Čandrevih besedah pripomogel tudi izbor njegove manj znane kratke proze, ki ga bo za založbo pripravila literarna zgodovinarka Silvija Borovnik. Jamnica je prvič je izšla leta 1945. Poleg Požganice in Doberdoba sodi med Vorančeve ključne romane. V romanu je pisatelju uspelo naslikati prepričljivo podobo časa pred vojno. Gre za leta korenitih družbenih sprememb, tako socialnih, političnih kot tudi ekonomskih. Spremno besedo k romanu sta napisala Urška Perenič in Miran Hladnik. Novi pogledi na Prežihovega Voranca Študentska založba in Prežihova ustanova v sodelovanju s Cankarjevim domom ob 60-letnici smrti Prežihovega Voranca pripravljata mednarodni simpozij z naslovom Novi pogledi na Prežihovega Voranca. Kot je pojasnil Šteger, želijo prevrednotiti delo pisatelja, ki je bil nekoč sicer cenjen kot politično angažirani avtor, vendar pa je bilo njegovo delo z vidika literarne vrednosti prezrto.