Naslovnica knjige je lahko tista, ki spodbuja misel

Na pisateljskem odru, katerega programsko polni Društvo slovenskih pisateljev, pod sloganom "Verjamem jim na besedo", ki ga je zapisala letošnja gostiteljica Pisateljske sobe Saša Pavček, so se posvetili tudi vprašanju moči naslovnice, s poudarkom na ilustraciji kot bližnjici h knjigi.

Pogovor je spodbudila razstava naslovnic oblikovalke, ilustratorke, performerke iz tandema Eclipse in filozofinje Samire Kentrić, ki si jo je mogoče ogledati do 17. decembra v Mali galeriji Cankarjevega doma. Na postavitvi je predstavljen izbor naslovnic iz humanistične zbirke Koda Študentske založbe. Likovne rešitve za knjige izpod likovnih interpretacij Samire Kentrić pa so ena največjih zgodb z naslovnic v Sloveniji, je ob razstavi zapisala urednica založbe Ph RED Tadeja Zupan Arsov, ki je usmerjala tudi pogovor o pomenu platnic knjige na knjižnem sejmu. Na njem je poleg Kentrićeve gostila še ilustratorja, striparja in filozofa Izarja Lunačka in nekdanjo vodjo otroškega oddelka knjigarne Konzorcij v Ljubljani, promotorko branja in dobitnico nagrade Najknjigotržec 2007 Bedito Mlinar in letošnjega dobitnika Scwhentnerjeve nagrade za pomemben prispevek slovenskemu založništvu in knjigotrštvu in podporniku gibanja Bralne značke Jožeta Zupana.

Da je ilustracija bližnjica h knjigi, je simbiozo med besedilno podlago in interpretacijo skozi podobo poimenoval Jože Zupan, ob tem pa tako kot drugi sodelujoči na pogovoru pokazal svoj izbor naslovnic, ki jih je želel poudariti kot tiste, ki učinkovito dograjujejo zapisano in posameznika upravičljivo prepričujejo, da postane kupec in bralec dotične knjige. Med temi je pokazal tudi knjigo Martina Krpana z Vrha z naslovno ilustracijo Suzane Bricelj. Da je pogum sveta vladar, kot je poudaril Zupan, potrjuje tudi pričujoča knjiga, saj se je mlada ilustratorka s tem delom upala spustiti v likovno krajino podob Krpana, ki so jih do tedaj napolnjevali likovni zapisi Toneta Kralja. Za svoje diplomsko delo pa je tudi leta 1998 prejela študentsko Prešernovo nagrado.

Izar Lunaček je za primer, kako najboljše knjige nagovorijo posameznika tudi z odlično naslovnico, na oder postavil Bosanske basni, zgodbe o vojni v Bosni Tomaža Lavriča. Pri tem pa poudaril, da mora dobro vstopno podobo v knjigo vedno spremljati tudi kakovosten oblikovalski okvir, saj je to način, s katerim neko sporočilo lahko postane komunikativno, delo pa s tem dobi tudi svoj knjižni značaj, je poudaril.

Da je ilustracija tista, ki pritegne h knjigi, se je strinjala tudi Bedita Mlinar, ki pogosto ob jutranji kavi rada lista po knjigi Močvirniki, otroški knjigi pisateljice Barbare Simoniti in ilustracij Petra Škerla, ki je zanje prejel tudi nagrado Hinka Smrekarja.

Samira Kentrić je s Puškinovim romanom v verzih Jevgenij Onjegin, ki ga je izbrala kot primer dobre naslovnice, želela poudariti, da pri tem ni tako ključna podoba kot celotna materialnost knjige. Pri tem pa dodala, da je njen ideal, da bi se lahko ena oseba pri nastajanju knjige lahko pojavljala tako v vlogi avtorja, ilustratorja, kot tudi oblikovalca. Opozorila je še na dejstvo, da je likovnik pri pisanju in govoru o knjigah največkrat spregledan. Pozornost je namenjena avtorju, drugim sodelavcem pri knjigi pa največkrat ne, je še opozorila ilustratorka, ki se je z likovnim delom za knjigo Kratke zgodbe o prihodnosti Ervina Hladnika Milharčič leta 2010 uvrstila v zbornik American Illustration. Glede na to, da sta oblikovanje knjige in njena naslovna ilustracija, podoba, tisto, kar te najprej nagovori, kot pravi Zupan, pa je Lunaček še dodal, da so ilustracije lahko tudi pomembno miselno orodje. Vzvodi, ki spodbudijo misel.