Na drugi strani sveta z Davidom Brooksom v gosteh

Avstralski pisatelj, pesnik, prevajalec, urednik in profesor David Brooks je s Slovenijo literarno povezan že nekaj let, saj sta z Bertom Pribcem prevedla in uredila zbirko izbranih pesmi Srečka Kosovela The Golden Boat, ki je leta 2008 izšla pri cambriški založbi Salt Publishing. Trenutno s Pribcem snujeta prevod čustvenih stihov Mile Kačič, v sredo, 19. julija, pa je Brooks kramljal s prav tako izbrano žensko zasedbo – urednico založbe Sanje Tjašo Koprivec in prevajalko romana Barbaro Skubic.

Pripovedno delo tihega mojstra sodobne avstralske književnosti Kot je povedala urednica Tjaša Koprivec, je "pripovedno delo tihega mojstra sodobne avstralske književnosti roman številnih harmonskih prebliskov in melodičnih preobratov, tekočih, gostih barv, svetlobe in sence, plimovanja in plitvin.

V stoletju neizgovorjenega, zavitega v molk in mrak, ob intimnem izročilu na plan predirata zgodovina in topografija".

Očarljiv roman o gotovi usodi in naključni ljubezni, nominiran za prestižno knjižno priznanje Miles Franklin, je zgodba o novinarju, ki ob nesrečni smrti svoje matere prisluhne zgodbam njene dobre prijateljice. Ker ga njena pripoved tako prevzame, se ne zave, da pravzaprav posluša zgodbe o svoji družini. Osebe so kar same nagovorile avtorja, naj piše o njih in razodene njihove skrivnosti.

Tako je Brooks neko noč pred sabo nenadoma zgodbo zagledal kot dolg hodnik z vsemi dodatnimi zgodbami in njihovimi medsebojnimi povezavami in se čim hitreje trudil na papir spraviti rezultat možganske nevihte: "Knjigo sem videl v 30 sekundah, da sem jo napisal, pa sem potreboval 20 let."

Svetilnik – simbol, ki povezuje knjigo Sestavljanki zgodb Na drugi strani sveta je svetilnik dodal manjkajoči člen, povod za začetek skrivnostne verige. Brooks si je želel v zgodbo vključiti svetilnik, zato je na jugu avstralske obale z zanimanjem prisluhnil svetilničarjevi zgodbi o svetilniku, zgrajenem na napačnem mestu, zaradi česar je ogromno ladij doživelo brodolom. "Svetilnik je simbol nečesa, kar naj bi te vodilo in ti pomagalo, ampak če je na napačnem mestu, te lahko ubije.

To je podobno kot družinska skrivnost: če izveš resnico, ti lahko pomaga skozi življenje, če pa slišiš laž, te lahko uniči. Tako je svetilnik postal simbol, ki povezuje knjigo, ki govori o družinskih skrivnostih," je razložil Brooks.

Kot tetovirana praprot "Na drugi strani sveta je roman, ki z domala vsako vrstico postaja opazno globlji, premikajoč se v strasten, temen, intimen prostor, premerjajoč zvoke, oblike besed, zapolnjujoč vrzeli. Je slojevit, kompleksen in mestoma skrivnosten roman, ki izza običajnih meja vabi na drugo stran sveta," je Koprivčeva k besedi spodbudila prevajalko Barbaro Skubic, ki je pojasnila, da je "druga stran sveta nekaj, kar ne obstaja. Po eni strani vsi junaki v romanu bežijo od tega, kar se jim dogaja, po drugi strani pa si krčevito prizadevajo, da bi to obdržali pri sebi".

Skubičeva je še opredelila potencialnega bralca: "Roman zahteva bralca, ki se preda besedilu, ker te potegne … že sam prolog, saj na tretji strani že ne moreš več nehati brati. Bolj ko se zgodba zapleta, bolj si jo želiš razvozlati, povezati. Mreža povezav med zgodbami je tako gosta, da je na koncu videti kot tetovirana praprot." Tetovirana praprot, kar bi bil dobesedni prevod angleškega izvirnika The Fern Tattoo, a so se pri Založbi Sanje odločili za naslov Na drugi strani sveta, kot je naslov enega od poglavij.

Literarna večera v družbi Davida Brooksa Prevajalka se je poglobljeno ukvarjala tudi z rastlinstvom, živalstvom in geografijo povsem drugačnega sveta, toliko drugačnega, kot je za Brooksa Slovenija, kjer je med svojim prvim obiskom leta 2003 spoznal ljubezen svojega življenja Tejo Pribac. Od takrat vsako leto nekaj časa preživi v slovenski Istri, kras pa ga močno spominja na domačo avstralsko pokrajino.

Avstralskega literata, ki se domače počuti tako v poeziji kot prozi, bo mogoče spoznati na dvojici literarnih večerov v prihodnjih dneh: v sredo, 20. julija, ob 20. uri v knjigarni Sanje v Kamniku in v četrtek, 21. julija, prav tako ob 20. uri, v knjigarni Dom knjige v Kopru.