Novinar in publicist Miro Simčič je v samozaložbi izdal knjigo z naslovom Ženske v Titovi senci, nadaljevanje njegovega prejšnjega dela z naslovom Tito brez maske.
V knjigi se ukvarja s petimi znanimi partnericami Josipa Broza Tita, še posebej z njegovo zadnjo ženo Jovanko Broz, in s položajem žensk v socialistični Jugoslaviji.
"Ne Tito ne njegove ženske niso bili nikoli zares srečni"
Simčič je na predstavitvi knjige dejal, da Tito kljub svojemu slovesu ženskarja ni imel srečnega ljubezenskega življenja, bil je precej osamljen moški. Njegove zveze bodisi niso trajale dolgo bodisi so bile ob koncu zelo hladne. Ne Tito ne njegove ženske niso bili nikoli zares srečni, je povedal Simčič. Za takšno stanje je deloma kriva tudi njegova življenjska pot revolucionarja in prevratnika.
Prvi del knjige je posvečen ženskemu vprašanju, ki je bilo, kot v predgovoru piše hrvaški pesnik in književni kritik Ervin Jahić, "pomemben del predvojnih idealov jugoslovanskih komunističnih revolucionarjev" in je tudi po vojni dobilo velik pomen. Avtor v knjigi poskuša ugotoviti še, ali je bil položaj žensk v Jugoslaviji boljši kot danes.
Jovanka - dedinjska cesarica
Najobsežnejši del knjige je posvečen Jovanki Broz, o kateri avtor piše kot o "dedinjski cesarici" in za katero je dejal, da je bil Tito glede nje "dosledno nedosleden oziroma predvidljivo nepredvidljiv". Simčič v knjigi osvetli Jovankin vpliv na politično dogajanje, njene povezave z različnimi akterji jugoslovanske politike in razne podrobnosti z "Brozovega dvora" na Dedinjah. Poleg tega se, manj podrobno, ukvarja tudi s portreti drugih štirih Titovih ljubezni: Pelagije Belousove - Polke, Anne Koenig alias Lucije Bauer, Herte Haas in Davorjanke Paunović - Zdenke.
Knjiga je pred tem že izšla v hrvaškem jeziku pri založbi V.B.Z. Simčič je sicer tudi strasten proučevalec Soške fronte, med drugimi je izdal knjigi Zlom pri Kobaridu in 888 dni na Soški fronti.
3
