Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
19. 2. 2023,
13.34

Osveženo pred

1 leto, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,04

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 19. 2. 2023, 13.34

1 leto, 9 mesecev

Mineva sto let od smrti Ivana Tavčarja

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,04
Ivan Tavčar | Najbolj znana dela Ivana Tavčarja so roman Izza kongresa, povest Cvetje v jeseni in zgodovinski roman Visoška kronika. | Foto STA

Najbolj znana dela Ivana Tavčarja so roman Izza kongresa, povest Cvetje v jeseni in zgodovinski roman Visoška kronika.

Foto: STA

Danes mineva natanko sto let, odkar je umrl pisatelj, odvetnik in politik Ivan Tavčar (1851–1923), ki velja za enega najpomembnejših literarnih ustvarjalcev realizma na Slovenskem in politikov tedanje liberalne stranke. Ob okrogli obletnici njegove smrti je vlada letošnje leto razglasila za Tavčarjevo leto.

Tavčar je po končani srednji šoli v Ljubljani in Novem mestu na Dunaju dokončal študij prava. Leta 1884 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno ter postal odbornik v ljubljanskem mestnem svetu. Politično pot je nadaljeval v kranjskem deželnem zboru, nekaj let je bil tudi državni poslanec. Leta 1911 je bil izvoljen za župana Ljubljane. Županoval je deset let, vse dokler ni bil izvoljen v ustavodajno skupščino Kraljevine SHS ter postal poverjenik za prehrano v prvi slovenski narodni vladi.

Bil je soustanovitelj ljubljanske mestne hranilnice ter član in podpornik številnih drugih društev. Zanimal se je tudi za šport in na svojem posestvu v Poljanski dolini leta 1897 zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Bil je predsednik prve slovenske kolesarske organizacije in telovadnega društva Sokol. Zaradi vsestranskega dela in velikega pomena za slovenski narod ima naziv častnega občana v šestih občinah – Celju, Kamniku, Kranju, Krškem, Ljubljani in Šoštanju.

Širši slovenski javnosti je poznan kot plodovit pisatelj novel, črtic, povesti in romanov, v katerih je prikazoval predvsem življenje v rodni Poljanski dolini. Ustvarjal je vse od srednješolskih let do pozne starosti, njegov opus pa obsega več kot 40 del. Njegova dela so danes del šolskega literarnega kanona. Najbolj znana dela so roman Izza kongresa, povest Cvetje v jeseni in zgodovinski roman Visoška kronika.

Pestro dogajanje ob Tavčarjevem letu

Tavčar se je rodil v Poljanah nad Škofjo Loko na območju današnje Občine Gorenja vas – Poljane, kjer so ob jubileju ustanovili poseben programski odbor za vsebinsko pripravo dogodkov ob Tavčarjevem letu. Kot je zapisano na spletni strani občine, v programskem odboru sodelujejo predstavniki najrazličnejših področij, vodi ga Urška Perenič z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Nabor dogodkov Tavčarjevega leta bodo podrobneje predstavili na novinarski konferenci konec februarja, napovedujejo na spletni strani občine. Dogodke bodo skupaj s sodelavci agencije za promocijo kulture Kreativna baza soustvarjali sodelavci občine in Zavoda Poljanska dolina.

Vlada je letošnje leto razglasila tudi za leto pesnika Karla Destovnika – Kajuha, ki bi decembra lani praznoval 100 let, in za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja v spomin na 30-letnico njegove smrti.

Katarina Benčerk, Zoran Janković
Trendi Od Katarine Benček do Zorana Jankovića: kaj berejo znane Slovenke in Slovenci
Ne spreglejte