Med kruhom in duhom

Ko druga gledališča počasi ugašajo svoje sezone, smo mi šele prižgali ogenj, je na današnji novinarski konferenci pred nedeljsko premiero predstave Glad povedal Ivica Buljan, umetniški vodja postdramskega programa Mini teatra. Buljan, ki je pri režiserju, avtorju odrske priredbe in dramaturgu predstave Janezu Pipanu s svojim predlogom, da se loti romana Glad, sprva izzval presenečenje, prva odločitev, ki jo je Pipan sprejel, pa je bila, da romana ne dramatizira, temveč da poskusijo uprizoriti roman.

Roman, s katerim se začne moderna evropska književnost Glad je prvi roman norveškega romanopisca Knuta Hamsuna iz leta 1890, za katerega režiser, avtor odrske priredbe in dramaturg predstave Janez Pipan pravi, da je Hamsun z njim izumil moderno evropsko književnost. Glad predstavlja začetek moderne zgodbe, ki so jo pozneje nadaljevali avtorji, kot so Kafka, Mann, Sartre, Camus in Beckett, govori pa o človeku brez imena, identitete in zgodbe, ki ob koncu 19. stoletja poskuša postati pisatelj. Temu podredi vse svoje delovanje, a je zaradi družbenih in notranjih blokad pri tem precej neuspešen: ves čas je neznosno lačen.

Gladovalec, ki ga pozneje po Pipanovih besedah srečamo tudi pri Kafki, postaja eksperiment s samim seboj in s svetom okoli sebe, kar ga pripelje do roba smrti. In ko doseže ta rob, ko je na tem, da ga prestopi, privrejo iz njega besede, nastane literatura in nastane gledališče, je povedal Pipan, ki je za temo predstave postavil razmerje med gladovanjem in gledališčem, med kruhom in duhom.

Misija nemogoče se je uresničila "Ne gre za to, da je dober umetnik lačen umetnik, česar se zadnje čase drži predvsem država, temveč za samoizumljanje pisatelja. On je nihče, družba ga ne zaznava, vsi ga zavračajo, on pa skuša priti do lastnega imena," pravi Pipan, ki meni, da je predstava po vsebinskih dimenzijah bolj primerna za Gallusovo dvorano, a da jim je s privrženo ekipo, s kakršno v zadnjih 40 letih še ni imel priložnosti sodelovati, roman uspelo postaviti na oder Mini teatra. "Misija nemogoče se je uresničila," je povedal Pipan.

Na dnu romana živi drama Marko Mandić, ki po Pipanovih besedah odigra roman, je bil navdušen že nad samim načinom dela, saj ga je na prvi vaji pričakal celoten roman s pobarvanimi odseki, ki so bili namenjeni za uprizoritev. Fizično dojemanje besedila kot celote je bilo zelo pomembno za samo ustvarjanje predstave, četudi nato postopoma počasi "odmetavaš" dele. Kot je povedal Pipan, v tujini pogosto delajo predstave neposredno iz knjige, kar se pozna tudi pri tem, da so same predstave drugačne. "Pri natiskanem besedilu imaš do besedila manj strahospoštovanja, a tudi več svobode, če pa delaš iz knjige, je to nekaj, kar je že zapisano, to je klasika, do katere se je ves čas treba opredeljevati. Tako imate roman, na dnu katerega živi drama, ki jo je šele treba najti," je povedal Pipan, ki je priznal, da je vsak sestanek z Buljanom začel s stavkom, da "ne bo šlo".

"Vsako malenkost z ulice sem nalepil na vlogo" Ustvarjanje predstave je Mandić opisal kot potiskanje samega sebe na rob prek odpiranja lastnih predalov in omar. "Ko delamo, smo toliko bolj pozorni na stvari, ki se dogajajo iz nas, vsako malenkost z ulice nalepiš zraven, daješ v mapo predstave," je povedal Mandić.

Predstavo so ustvarjali s prevodom Marije Zlatnar Moe, ki bo jeseni izšel tudi kot knjiga. V predstavi poleg Mandića nastopajo še Nina Rakovec, Brane Grubar, Tadej Pišek, Nina Valič in Maruša Majer.