Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Neža Mrevlje

Torek,
4. 2. 2014,
17.53

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 4. 2. 2014, 17.53

9 let, 1 mesec

Leni Riefenstahl, režiserka, ki je pokazala fotogeničnost represivne oblasti

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
O režiserki Leni Riefenstahl, ki jo nekateri razglašajo za propagandistko Tretjega rajha, drugi za ujetnico grozote zgodovine, ne odrekajo pa ji umetniškega mojstrstva, je mogoče brati v slovenščini.

Ameriški biograf Steven Bach je knjigo o Leni Riefensthal objavil leta 2007, štiri leta po režiserkini smrti. Kontroverzna filmska ustvarjalka je umrla leta 2003 stara 101 leto. V slovenščino smo s prevodno izdajo pri Založbi Modrijan tako dobili prvi popis dela o Leni Riefensthal tudi v slovenščini.

Predhodnih biografskih zapisov o njej ni bilo malo, večino pomembnejših so napisali njeni rojaki. Leni pa je napisala tudi avtobiografijo z naslovom Memoiren, izdano leta 1987, za katero je prevajalka in avtorica spremne besede sveže izdane knjige z naslovom Neizprosna moč slik Anuša Trunkelj napisala, da ni "drugega kot patetično izpisani poskus, s katerim je slovita cineastka hotela oprati svoje tako zelo omadeževano ime".

Pri Leni Riefenstahl je namreč nemogoče mimo njene vloge pri propagandi Tretjega rajha. Medtem ko jo nekateri pri tem razglašajo za fanatično nacistko, drugi zanjo pravijo, da je bila ujetnica grozote zgodovine, večinoma pa so si edini glede njenega umetniškega, filmografskega udejstvovanja.

Želela si je nekaj velikega Leni Riefenstahl si je želela postati nekaj velikega, kar ji je tudi uspelo, saj velja za največjo režiserko v vsej filmski zgodovini. Bila je ženska neizmerne fizične vztrajnosti in osupljive energije, ki je zaradi svojega stremljenja k "lepoti" in "velikemu", kar je v času nacionalsocializma prelila na filmski trak, po vojni plačala visoko ceno. Po kratki plesni karieri in ne posebej uspešni igralski poti, ko se je pojavljala v gorniških filmih Arnolda Fancka, kjer se je naučila tudi osnov režije, montaže in drugih obrtniških veščin, se je podala v svet filma. Po tem, ko se je spoznala z Adolfom Hitlerjem, je leta 1934 posnela najslovitejši propagandni film. V Triumfu volje je ovekovečila nacistični shod v Nürnbergu. Filmu umetniških razsežnosti niso mogli odreči, prav tako tudi ne vsebinske spornosti. Ta jo je po vojni stal tudi njene kariere. Leta 1936 je posnela tudi film o olimpijskih igrah v Berlinu.

Ne spreglejte