Knjige so šele začetek

Ko se pogovarjate z razstavljavci in vprašate, ali ostanejo do nedelje, sta možna le dva odgovora. Vesel: ne, odidem že v petek zvečer, ali obupan: da. Sejem je namreč prve tri dni zaprt za javnost in namenjen le poslovnim srečanjem in novinarskim radovednežem. Že zdaj pa so obsežno sejmišče in številne hale prenatrpani in v ozkih grlih prehodov in vhodov spominjajo na tokijsko podzemno železnico ob udarnih urah. Ne predstavljam si dobro, kako je videti sejem zadnja dva, ljudska dneva, ko pride tistih obljubljenih 300 tisoč obiskovalcev. A tisti, ki morajo ostati po službeni dolžnosti, nad navalom niso navdušeni, čeprav svojo dolžnost častno opravijo.

Problemi in resna kriza v založniški industriji bi se začeli tisti trenutek, ko množičnega obiska ne bi bilo. Ni videti, da bi šlo kaj narobe – uporabnike vsebina zanima in jih vedno bo, založniki pa so seveda zaskrbljeni zaradi novih kanalov, ki se odpirajo, in starih poti, v katerih se počasi pojavljajo razpoke in prvi plevel.

Če se poskušam spomniti zvrsti knjig, ki jih vidim na stojnicah, prevladujejo velike namizne izdaje, darilne knjige, ki jih obdarovanec sprejme z obema rokama in zaradi katerih mora napeti mišice. Dobil je torej konkretno darilo in vzrok za nasmeh na obrazu. Tovrstne monografije s čudovitimi fotografijami, ki so namenjene impresioniranju obiskovalcev, bo e-knjiga težko nadomestila. Sledijo kuharske knjige, za katere prvi priznam, da je recept praktično brati na tablicah, dokler tega zares ne poskusite. In potem s prstom, prekritim z moko, spet vključujete napravo, ki je zaspala, in še tipkate varnostno geslo, da za vami na zaslonu ostanejo kupčki belega. Vem, vse to bi lahko izključil, preden bi začel kuhati, a nekako se ne spomnim.

V arabskih državah prevladujejo monografije o veri in Preroku, kar je tudi dobro imeti razstavljeno na vidnem mestu gospodinjstva.

Avtorske pravice in spletni pirati

Avtor, ki je, recimo, znan bloger in ima bralce že itak pri sebi, v resnici ne potrebuje založnika. Na voljo mu je mnogo poti za prodajo svoje vsebine. Po drugi strani pa založbe držijo šape nad ogromno zakladnico avtorskih pravic, ki so jih avtorji prepisali nanje, mnogokrat (predvsem v slovenskih primerih), ne da bi se zares zavedali, kaj počnejo. Boj se bije med radikalci na obeh straneh – tistimi, ki bi avtorske pravice ukinili, in onimi, ki bi zaščitili pravice do vsega, tudi do kombinacij številk, recimo. Prava pot je zagotovo nekje vmes. A kje?

Kar me je spomnilo na nedavni primer Julie Schramm, političarke Piratske stranke, ki je poimenovala idejo o intelektualni lastnini za "ogabno", nato pa izdala knjigo pri založbi Random House in dobila za sto tisoč evrov predujma. V knjigi se trdo loti kapitalističnih metod in predvsem tistih, ki jih imenuje mafija vsebin. Papirno knjigo prodajajo po 16,99 evra, e-knjigo po 13,99 evra.

Ko so se na spletu pojavile ilegalne kopije, je založnik takoj krenil v akcijo. Časopisi so se o tem razpisali in Julia Schramm je takoj poslala javno sporočilo, da ona s tem nima nič; založnik je tisti, ki preganja spletne pirate, ne ona. Avtorske pravice se ji bodo povrnile čez deset let in takrat bo z veseljem dovolila brezplačne prenose. Zelo dvomim, da bo ta knjiga še koga zanimala čez deset let, in z veseljem ugotavljam, da moraš očitno biti primerno zdrizast za delovanje v politiki ne glede na stranko in državo. Demokratične volitve nam dajo vsaj minimalno možnost, da se jih znebimo.

Velik posel

Steve Jobs se je pred leti zelo zaničevalno izrazil o tem, da knjige niso velik posel, a se je očitno zmotil. So in zato je boj za e-kanal hud. Amazon še vedno vlada, Apple ima zdaj svoj iBooks, Adobe pa deluje bolj v ozadju, kot tehnologija, ki jo uporabljajo drugi bralniki. Sonyjevih v Nemčiji vidim veliko v uporabi, zanimiv pa je Kobo, ki se namenoma usmerja na tista področja, kjer Amazon še ni popoln gospodar. Prehodi med ponudniki ne obstajajo, kar pomeni, da vas vsebina veže tudi na napravo.

Velikost založniških trgov, prvih 22, glede na dobičke: ZDA, Kitajska, Nemčija, Japonska, Francija, Anglija, Italija, Španija, Brazilija, Indija, Kanada, Južna Koreja, Rusija, Avstralija, Turčija, Nizozemska, Poljska, Belgija, Norveška, Švica. Tako denar. A če gledamo število izdanih knjig na milijon prebivalcev, jih Američani izdajo 1080, najmanj Kitajska – 245, resnično daleč največ pa Norveška, kar 9227.

Pomoč tehnologije

Ko smo ravno pri tehnologiji – prizor dneva sem videl v novinarskem središču. Japonska poročevalka je v levi roki držala mobilni telefon, z enim samim prstom desne pa v iPad pretipkavala beležke in ustvarjala članek. Ko sem začel pisati svoj prispevek, je tipkala s kazalcem. Ko sem odhajal, je že, verjetno zaradi utrujenosti, preklopila na sredinec.