Jure Kotnik: Arhitektura je super stvar

Pri urejanju prostora je treba raziskovati in včasih tudi tvegati in s takšnim delovanjem se predstavlja Jure Kotnik, ki se usmerja predvsem v tujino.

Jure Kotnik v lastnem biroju ustvarja arhitekturo, ki bi čim bolj izkoristila prostor in bila odgovorna do okolja. Poleg projektiranja v praksi zdaj pripravlja že tretjo publikacijo, v kateri prakso prevaja še v teorijo. Je prvi v svetu, ki je teoretično opredelil kontejnersko arhitekturo. Predstavil jo je sistematično, faktografsko, začenši z Vitruvijevo definicijo: arhitektura mora biti trdna, uporabna in lepa, kar po Kotnikovem mnenju vključujejo tudi kontejnerski objekti.

Knjiga je bila razprodana, prejela je odlične kritike predvsem v Angliji, v Franciji pa je razprodan že drugi ponatis. Juretovo delo bo mogoče v prihodnosti brati tudi v kitajskih pismenkah. Do zdaj je ustvaril pet kontejnerskih arhitekturnih projektov. Pri gradnji in zasnovi je uporabljal tako ladijske kontejnerje kot tudi pisarniške oziroma nove kontejnerje. Te je uporabil za projekt stanovanjske gradnje, s katerim je ustvaril nadgradnjo osnovnega bivalnega kontejnerja.

"Kontejner je zidak in osnovni gradnik kontejnerske arhitekture." Kotnik izpostavlja, da je kontejnerska arhitektura prostorsko zanimiva še posebej, ko se ta meša in kombinira z drugimi materiali. Hiša s tem postane arhitekturno kompleksnejša in hkrati bližje ustaljenim predstavam o hiši. Kontejnerji se sicer v večini preobražajo v galerije, ateljeje, študentske domove ter v zadnjem času še posebej v začasno arhitekturo, ki spremlja razne pomembne dogodke. Jure Kotnik je poleg publikacije tudi avtor in pobudnik razstave o kontejnerski arhitekturi, ki se trenutno predstavlja v Berlinu in bo svojo pot nadaljevala v Seattle.

Arhitekt trenutno globalno deluje v Parizu. Za mesto ob Seni je med drugim ob 40. obletnici pariškega pristanišča ustvaril premični kontejnerski svetilnik. Kotnikov svetilnik se bo v naslednjem letu predstavljal tudi na razstavi svetilnikov Francije pred francoskim pomorskim muzejem na Trocaderu nasproti Eifflovega stolpa. "Pariz je zaradi svoje zgoščenosti prostorsko mogoče konservativen, a vseeno gre za mesto, ki je posebej dobro za detajle, nianse. Ljudje so na splošno odprti za različne ideje, teh se tudi zato tam sreča veliko. K dobremu pretoku idej in misli pa lahko veliko prispeva tudi arhitektura, na primer kakovosten javni prostor, česar se tudi pri nas vse bolj zavedamo, še posebej se to vidi v zadnjih letih v prenovljeni Ljubljani. V arhitekturi tudi na splošno vse večjo veljavo dobivajo trgi, parki, otroška igrišča in drugi, prostemu času namenjeni prostori v mestu. Ti prostori spodbujajo druženje in podružbljanje in so nasprotno sorazmerni slovenskemu karakterju 'izza žive meje', a če bomo ustvarili dovolj pogojev, se bo počasi spremenilo tudi to. Najprej mora biti klop, nato se lahko ljudje usedejo."

Kotnik ne ustvarja kiparskih form, kot smo jih sicer zadnja leta vajeni v arhitekturi. Pri svojem projektantskem delu zagovarja praktične prostorske rešitve, ki jih nadgrajuje s pomočjo tehnologije. Dodaja, da ni nič narobe, če so kakšni objekti kdaj tudi organske oblike, saj gre za področje raziskovanja prostorov in oblik, a vendar posebnih potreb po takšni arhitekturi ni, ker sama po sebi ni praktična.

"Dobra arhitektura je uporabna, prostorna, energetsko vzdržna ter narejena iz naravi prijaznih materialov, kot je na primer les. Pomembno je tudi, da je pravilno osvetljena, zato da imajo ljudje, ki v njej prebivajo, stik z naravo in okoljem, kar sprošča tako duha kot tudi telo. Arhitekt se vedno prilagaja posameznemu projektu. Materialu, prostoru, naročniku, obliki, združuje informacije, ki pridejo iz različnih kanalov, ki jih je treba nato združiti in predstaviti v arhitekturni formi."

Jure Kotnik našo arhitekturo označuje kot takšno, ki ima potencial. Imamo veliko majhnih detajlov, ki prispevajo veliko za celoto. Težava je mogoče v tem, da najraje ustvarjamo preverljive stvari in neradi eksperimentiramo, eksperiment pa je osnova za razvoj in inovativnost. "Značilnost naše arhitekture je, da ima posamično več zelo kakovostnih projektov, povprečna gradnja pa je sorazmerno nizke kakovosti. Iz obdobja po osamosvojitvi na hitro izpostavi Gospodarsko zbornico in stanovanjsko gradnjo biroja Bevk Perović.

Po končani gimnaziji se je vpisal na fakulteto za arhitekturo, kjer je trenutno na doktorskem študiju pri profesorju Janezu Koželju. V doktorski disertaciji raziskuje nove modele zasnove vrtcev v povezavi s podjetjem Riko Hiše, ki veliko pozornosti posveča kakovostni leseni gradnji in arhitekturi. Rezultat tega sodelovanja sta tudi Jelka in Kekec, lesena vrtca v Ljubljani. Vrtec Kekec je bil objavljen v več publikacijah po svetu, med drugim tudi na naslovnici največjega tednika na Kitajskem. Kotnik je ustvaril arhitekturo, ki ima poleg prostora za varstvo in vzgojo otrok tudi funkcijo igrala. Lesene lamele v njegovem primeru niso le estetski element, ampak tudi igralo, imajo funkcijo fasade in so hkrati tudi senčilo za okna. Otroci sami spreminjajo videz svojega vrtca, spoznavajo material in otroci iz takšnega vrtca se vzgajajo in izobražujejo tudi o arhitekturi in materialnosti.

Svetovalec svetovne banke Jure Kotnik je za nizozemsko revijo A10 napisal pregledni članek o preporodu vrtcev v Evropi, v katerem je orisal razvoj iz tega področja zadnjih deset let, orisal sodobne pojave, ki vplivajo na gradnjo in zasnovo vrtca ter tudi razlike med posameznimi državami. Študiral je zakonodajo in predpise več Evropskih držav in ZDA, in zaradi tega so ga pri svetovni banki prosili za pomoč pri izboljšavi Ruskih predpisov iz področja vrtcev. Sedanja zakonodaja je precej podrobna in sorazmerno okorna, zato jo je mestoma poenostavil ter vanjo vnesel sodobne elemente, kot na primer več uporabnost prostorov in možnost izjem. Njegov redlog novih predpisov je fleksibilen in tudi na daljši rok sposoben upoštevati vedno nove spremembe, ki še prihajajo.

Za svoje delo je prejel Plečnikovo medaljo, h kateri bo zagotovo lahko v prihodnosti dodal še kakšno novo priznanje. S svojim delom pokriva več segmentov arhitekturnega dela. V vsakem išče nova pravila in hkrati z njimi zbija monotonost enega področnega dela. "Trenutni čas je arhitekturi naklonjen in za arhitekte ugoden, saj je precej odprt in dopušča več rešitev. Nekoč je arhitektura bila vezana na stil, danes pa ta ni več toliko pomemben, vse bolj je v ospredju ekologija in z njo povezana tehnologija. Hkrati pa izzivov vseh vrst ne zmanjka."