Fotografinja Playboya: Vsaka ženska je lepa, če poudari lep del telesa

Fotografija jo je zasvojila že v letih, ko je precej večja verjetnost, da se bodo deklice igrale z barbikami kot tehničnimi napravami. "Vedno so me fascinirale tehnične napravice. V začetku 80. let ni bilo mobitelov, iPadov in plazma televizorjev." Njeno oko se je že precej zgodaj zaustavilo na malem kasetnem fotoaparatu njenih staršev. "S prvim klikom je bilo to to." Začetki sicer niso bilo bleščeči ... "Moja prva fotografija je bila fotografija novoletne smrečice. Pol smrečice je bilo zunaj kadra, slika je bila postrani, skratka nič posebnega." A fotoaparat se ji je dokončno prikupil in kaj kmalu postal sestavni del njene obvezne šolske opreme. "Veliko sem fotografirala. Večinoma so bili moji modeli prijateljice, sošolci. Slikala sem jih med odmori, na končnih izletih in podobno." In da, kot se dogaja večini zapriseženih fotografov, tudi nje na večini fotografij ne boste našli. Konec koncev je le tista oseba, ki ustvarja za objektivom, ne pred njim.

Prijetno s koristnim Ob koncu gimnazije je z delom za internetni portal psilon.org uspešno združevala prijetno s koristnim. "'Fotkala' sem različne dogodke, in če si 'fotkal', si vstopnico dobil zastonj, in to je bilo v tistih časih precej vredno," pravi. Kot se spominja, so se takrat že začele pojavljati pozitivne kritike, ljudje pa so začeli prepoznavati njeno delo.

"S prihodom digitalne fotografije se je moje učenje pospešilo trikratno" Urška Košir je bolj kot ne fotografski samouk. "V času analognih fotoaparatov je bilo težje, kot je danes. Vsako potezo sem morala zapisati in pri razvitih fotografijah opazovati, kaj je učinkovalo dobro in kaj ne. Prihod digitalnih aparatov je moje učenje pospešil kar trikratno."

ALU preveč umetniški, zato se odloči za pravo Po koncu srednje šole se je resno poigravala z mislijo o študiju fotografije, a kot pravi, takrat v Sloveniji zase ni našla primernega študija. "ALU je bil zame malenkost preveč umetniški, drugega pa takrat še ni bilo," pravi in dodaja, da so ji starši svetovali, naj si izbere fakulteto, ki ji bo dala neko podlago in življenjsko širino, fotografira pa naj v prostem času. Odločila se je za študij prava in ga uspešno končala. Takrat je ugotovila: "Hočem fotografirati in snemati."

Sledili so uspešno opravljena avdicija na TVS Slovenija in več internih izobraževanj, kar jo je pripeljalo do mesta, kjer deluje še danes. Kot novinarka in snemalka. Pripravljala je prispevke za oddaje Tednik, Dobro jutro, Študentska in Sobotno popoldne, danes pa ustvarja oddajo Babilon. TV. "Oddaja se igra s provokativnimi temami in je namenjena mladim. Ustreza mi, ker imam pri konceptu posamezne oddaje izjemno proste roke in poleg priprave scenarija tudi režiram."

Samostojna pot Potem ko je s svojimi fotografijami sodelovala na več skupinskih razstavah, je pred tremi leti v salonu La Dolce Vita, kjer sva se srečali, izpeljala prvo samostojno razstavo. "Vse je potekalo bolj v družinskem in prijateljskem krogu. Od slikanja prijateljic do obiskovalcev, ki so bili moji znanci, in za začetek je bilo to zame perfektno."

Dobrodelnost Izkupiček prve in nadaljnjih samostojnih razstav je bil namenjen humanitarnim organizacijam. "Zdi se mi, da se ljudje lažje odločijo za nakup, če je v igri dobrodelna nota," pravi. Izkupiček prve razstave je prek Zveze prijateljev mladine romal k družini z bolno materjo in več otroki, ki jih je Koširjeva spoznala med pripravo prispevka za oddajo Tednik. "Prvo leto smo zbrali tri tisoč evrov in jih namenili tej družini." Lani se je odločila za sodelovanje s Fundacijo za pomoč bolnim otrokom, k čemur jo je spodbudilo srečanje s predsednico fundacije, s katero sodeluje tudi letos. Letošnja razstava z naslovom Življenje = igra se je iz Nebotičnika preselila v salon La Dolce Vita v Halo E v Ljubljani, kjer bo na ogled še do 7. novembra, nato pa jo do 3. decembra lahko ulovite v Caféju Libero v Solkanu, nato pa še v Fotoklubu Ljubljana v prostorih Urada za intelektualno lastnino.

Občutek za upodabljanje ženskih teles Modni fotograf Jane Štravs, sicer pa družinski prijatelj Koširjevih, je že zelo zgodaj odkril Urškin občutek za upodobitev ženskih teles. "Drži se tega in poskusi na tem graditi," ji je ob ogledu njenih fotografij dejal pred leti in tako nezavedno "zakoličil" njeno fotografsko pot.

"Golota je nekaj naravnega, prvinskega" Od nekdaj si je želela fotografirati ženske za revijo Playboy, ki se je tudi sicer pogosto znašla v njenem domu, a je vedno naletela na enako mantro: To je zaprt svet. Po neštetih fotografiranjih porok in poslovnih konferenc je na eni izmed njih spoznala gospo, ki ji je svetovala, na koga naj se obrne. In končno je prišla tja, kamor si je želela. "Prinesla sem svoj portfolio in rekli so, naj poskusim ter da lahko, če se izkažem, pri njih ostanem. Golota mi je povsem domača, že od majhnega počitnikujemo v nudističnih kampih. Je nekaj naravnega, svobodnega, prvinskega." Lansko poletje je posnela svojo prvo naslovnico, trenutno pa se preizkuša "v čevljih" urednice fotografije pri reviji Playboy.

Razlika med fotografom in fotografinjo Ali se modeli bolj sproščeni pred fotografom ali fotografinjo, bi seveda morali vprašati njih, a kot pravi Urška, se dekleta pred žensko lažje sprostijo in imajo drugačen občutek. "Neko dekle je celo dejalo, da se je pred mano pomanjkljivo oblečeno počutilo bolj oblečeno kot pri drugem fotografu, kjer je bilo dobesedno zapeto do vratu. "

"Glavna razlika je v tem, da ženske na drugi ženski bolje opazimo detajle," pravi Koširjeva in poudarja: "Vsaka ženska je lahko lepa, če se uredi in poudari lep del telesa. Če si odpreš dekolte, nihče ne bo opazil drugih pomanjkljivosti. In če se osredotočiš le na lepe stvari, se slabe porazgubijo," pravi fotografinja, ki je odkrita tudi glede svojih fotografij v Evinem kostimu. "Fotografirala me bo Anka Bulovec, slike pa bodo za osebni arhiv."

Ob omembi podatka, da je sodelavka revije Playboy, večinoma doživi pozitivne odzive, vendar ugotavlja, da smo Slovenci glede tega še malce konservativni. "Revija je kakovostna in estetska, zato so ob njeni omembi v tujini vrata ponekod na široko odprta."