Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Neža Mrevlje

Četrtek,
8. 1. 2015,
14.08

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Četrtek, 8. 1. 2015, 14.08

8 let

Dokopali so se do tirnic ljubljanskega tramvaja

Neža Mrevlje

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
"Danes zjutraj se je električna cestna železnica izročila svojemu namenu in se je začel redni promet," je Slovenec objavil 7. septembra 1901.

S temi besedami so pred 104 leti napovedali začetek vožnje tramvajev po ljubljanskih ulicah, ostanke tramvajskega omrežja pa so danes, 8. januarja, našli med rekonstrukcijskimi deli na Slovenski cesti.

Električno vozilo za največ 30 ljudi Prvi vagoni so bili belo-rdeči barve in dvosmerni, vozili so do 15 kilometrov na uro, v njih pa je bilo prostora za največ 30 ljudi.

Avtobusni prevoz je ogrozil vožnjo tramvaja Ko so leta 1928 v Ljubljani uvedli tudi avtobusni prevoz, je ta povozil delovanje tramvaja. Zato je dve leti pozneje Splošna maloželezniška družba, lastnica ljubljanskega tramvajskega sistema, ki je imela velike izgube, ukinila vse razen proge Vič–Črnuče.

Tramvaj v ljubljanskih barvah Leta 1931 je mestni železniški prevoz ponovno oživel. Tramvaj je začel voziti proti Šiški, mesec pozneje proti Viču, nato še proti Šentvidu.

Po mestnih tračnicah so začeli voziti vagoni v ljubljanskih barvah, beli in zeleni ter z grbom zmaja. Zanimanje za tovrstni javni prevoz je hitro naraščalo.

Tramvaj je postal mestni Leta 1937 je tramvajski sistem prešel v roke mestne uprave. Mestna občina je leto pozneje zgradila tramvajsko progo do Žal, podaljšala linijo do Most in od Dolenjskega kolodvora do Rakovnika.

Zaradi širjenja prog so kupili nove tramvaje, nekaj pa so jih tudi izdelovali v delavnici na Celovški. In čeprav je električna mestna železnica s širitvijo in dobro pokritostjo mestnih delov šele takrat začela uspešno poslovati, to obdobje kljub vsemu ni trajalo dolgo.

V času gospodarske krize so ljudje več hodili peš in se vozili s kolesi, po vojni pa tudi ni bilo sredstev za vzdrževanje tramvajskega sistema, čeprav je bilo potnikov vedno več.

Ježek je pokopal tramvaj Leta 1958 je tramvaj zadnjič zapeljal po ljubljanskih ulicah. Na tej vožnji ga je pospremila množica ljudi, ovesili pa so ga z venci in črnimi zastavami. Sklepno simbolno dejanje pa naj bi izvedel Frane Milčinski - Ježek, ko je oblečen v cesarja Jožefa opravil njegov pogreb.

In čeprav se je v zadnjih letih veliko govorilo in razmišljalo o ponovni uvedbi tramvaja, ta še vedno ni oživljen. Za zdaj njegova neposredna prisotnost v Ljubljani ostaja le na ravni ostankov tirov.

Ne spreglejte