Četrtek, 21. 7. 2011, 8.06
8 let, 10 mesecev
David Brooks: Slovenci ste me okužili s Kosovelom
Iskriv sogovornik David Brooks je za začetek razgrnil idejo romana Na drugi strani sveta, ki je pred kratkim izšel pri založbi Sanje. Nekega večera je doživel vizijo dolgega hodnika s portreti, zgodbami in nenadoma je dobil idejo, kako zgodbe povezati v literarno delo. "Mogoče se sliši nenavadno, da lahko vidiš roman tako nenadoma, ampak pisanje literature deluje tako skrivnostno. Včasih se zdi, kot da bi slep tipal čez pokrajino, kot bi s konicami prstov s tipanjem odkrival zgodbo, ki že obstaja."
Zbirka prepletenih zgodb nenavadnih likov
Na drugi strani sveta je očarljiva zbirka prepletenih zgodb, ki so vzniknile v pol minute ter zorele leta in leta in naposled v obliki romana pred bralca postavile junake, kot so bigamen škof, knjižničarka, tetovirana od vratu do kolen, mlado dekle, ki na lovu po nesreči ubije najboljšo prijateljico, in drugi skrbno izoblikovani liki, ki so za pot med platnice potrebovali manjkajoči člen, ki bi povezal gosto mrežo najrazličnejših značajev – svetilnik, spomin iz otroštva. Brooksa sta prevzeli svetilničarjeva tragična usoda in zgodba svetilnika, zgrajenega na napačnem mestu, tako da je, namesto da bi reševal človeška življenja, zvabljal ladje na čeri. Roman se ukvarja z lažmi in skrivnostmi, govori o zgodbah, ki se prenašajo iz roda v rod – v tem prepletu je svetilnik postal simbol resnice, ki bi morala voditi, ko skrivnosti in laži uničujejo življenja.
Prevod kot nadgradnja izvirnika
Naslov je bil pravi izziv tako za avtorja kot za prevajalko. Angleški izvirnik The Fern Tattoo (Tetovirana praprot) je v slovenskem prevodu dobil naslov Na drugi strani sveta, ki pomeni ključno dopolnitev, kar dokazuje izkušnja protagonista, ki se ob poslušanju zgodb sprehaja skozi zgodbe neznancev, povezanih z njegovim življenjem, sprehaja se po strani sveta, ki mu je bila do takrat neznana, a je hkrati njegova. To odseva tudi naslovnica z lahkotnim, svetlim zgornjim polom, pod katerim je temna skrivnost, ki prihaja na dan med branjem. Brooks je izrazil zadovoljstvo, da je prevajalka s prevodom vzpostavila ta dva svetova, s čimer prevod pomeni nadgradnjo izvirnika. "Knjižničarkina tetovaža od vratu do kolen ima prazne prostore, na telesu ima tetovirane zgodbe, med katerimi so luknje, ki jih je prevod zapolnil," je Skubičeva dopolnila idejo.
Od teorije pa k praksi … in Tjaša Koprivec je v nadaljevanju prebrala odlomek iz romana, ki vsebinsko in jezikovno gosto zamrežen veliko obeta. Le kako ne bi, ko pa je Brooks 30-sekundno vizijo neke noči razvijal 20 let, zato ne čudi njegovo razpredanje o romanu, ki ga bo napisal za tem, ki ga ustvarja zdaj. "Ko dobiš takšno vizijo, ji je treba slediti, in imaš službo za naslednjih deset let."
Slovenka in Kras njegov pesniški navdih
Povsem drugačno utrinjanje pa doživlja poezija, saj so nekatere njegove pesmi vzbrstele v pičlih petih minutah. Avstralskega tihega mojstra poezije neverjetna naključja povezujejo s Slovenijo, saj je ravnokar napisal knjigo o literarni potegavščini z izmišljenim književnikom Ernom Malleyjem, za katerega se je izkazalo, da je imel slovenskega soimenjaka – kranjskega filozofa Ernesta Malija, specializiranega za filozofijo neobstoječih predmetov.
Domiselnega pisatelja silnih obzorij s Slovenijo povezuje tudi kraška pokrajina, ki ga močno spominja na pokrajino vzhodne Avstralije, kjer je preživljal svoje otroštvo. Najmočnejša vez pa je ljubezen – zakon s Slovenko Teja Pribac –, ki je nadvse plodovito vplivala tudi na njegovo pesniško ustvarjanje. "Poezija ima svoj ritem, pride in potem gre. V Slovenji sem doživel osupljivo odprtje. V štirih letih sem napisal okrog 200 pesmi, prej pa v vsem življenju najbrž ne toliko. Temu so botrovale posebne okoliščine, ne le moje odkrivanje Slovenije, ampak tudi čas odkrivanja moje nove partnerice." Rezultat te posebne izkušnje je zbirka The Balcony, zbirka 70 čutnih ljubezenskih pesmi in nekaj hvalnic trenutkom odkrivanja in čudenja, prežetih s politično satiro in bistroumno ironijo. Dva svoja pesniška zvezdna utrinka je avtor prebral tudi obiskovalcem literarnega večera, ki so zgledno zapolnili prikupno knjigarno v Kamniku.
"Kosovel je pesnik Krasa in pesnik svetovnega formata"
David Brooks se je poslušalcem prikradel v srce s svojo poezijo, kot je v njegovo srce "zlezel" Srečko Kosovel. Leta 2008 je namreč pri cambriški založbi Salt Publishing izšla zbirka izbranih pesmi Srečka Kosovela The Golden Boat, ki sta jo prevedla in uredila z Bertom Pribcem, slovensko-avstralskim pesnikom. "Čeprav je Kosovel umrl mlad, ga je treba ceniti kot izjemnega pesnika. Spoznal sem ga skozi Bertove grobe prevode, ki so me tako navdušili, da sem takoj vedel, da želim biti del te poezije in se z njo ukvarjati. Kosovel je pesnik Krasa, hkrati pa tudi pesnik svetovnega formata." S Kosovelom je Brooks doživel "nek kompleksen prehod v načinu čustvovanja, to njegovo hrepenenje in občutek izgube, ki se je prelilo v tako imenovanega novega človeka, ki se je moral odvrniti od spon preteklega časa, prepredenega z zloslutnostjo," kot je iskanje novega človeka razložila Tjaša Koprivec.
Brooks je trenutno s slovensko poezijo najtesneje povezan prek Mile Kačič, za katero ga je prav tako navdušil Bert Pribac, zaljubljen v igralsko podobo Kačičeve. Avstralsko-slovenska naveza tako uspešno snuje angleške prevode njenih čutnih, erotičnih stihov, da je trojica pesmi Kačičeve že doživela objavo v Avstraliji, zanimanje zanjo pa še raste.
Iskrivega avstralskega avtorja Davida Brooksa in njegov bogat literarni opus bo mogoče spoznati še v četrtek, 21. julija, ob 20. uri v knjigarni Dom knjige v Kopru.