Borut Kržišnik: V delovni sobi imam ves čas na razpolago ves simfonični orkester

Borut Kržišnik je diplomiral iz psihologije in se kmalu po končanem študiju popolnoma posvetil glasbi. Bil je vodja eksperimentalne džezovske skupine Data Direct, kitarist skupin Borghesia in Laibach, umetniški vodja in dirigent Magatrejskega simfoničnega orkestra. Objavil je sedem samostojnih albumov Sacre du Temps, A Life in Suitcases, Stories From Magatrea, La Dolce Vita, Currents of Time, Valse Brutal in Lightning, zadnji je pred dobrim mesecem izšel pri Claudio Records oziroma KUD-u France Prešeren. Sklada tudi glasbo za filme, gledališke in plesne predstave. Pri več projektih je kot avtor glasbe sodeloval z britanskim vsestranskim umetnikom Petrom Greenawayem.

Na vprašanje, ali glasba oziroma umetnost lahko spremenita svet, odgovarja, da lahko. "Seveda ne umetnost ne glasba ne moreta vplivati na izid volitev ali nogometnih tekem. Lahko pa vplivata na ljudi, na njihovo počutje, na njihov način razmišljanja in razumevanja sveta, kar je nekaj pomembnejšega. Vsekakor je zadnje pomembnejše od tega, kateri magnat bo premagal drugega magnata."

Na notranji strani ovitka najnovejše plošče Kržišnik pojasni svoje videnje in razumevanje ustvarjanje glasbe. Pravi, da je improvizacija lahko svoboda od kompozicije, programiranje glasbe pa je lahko osvobojeno omejitev inštrumentov. Borut Kržišnik je namreč avtor glasbenih posnetkov, ki so narejeni z virtualnim orkestrom, kar pomeni, da gre za računalniško generiran zvok klasičnih inštrumentov, ki se z računalniškimi programi in nasnemavanjem spremenijo v nekakšen, kot je zapisal Mitja Reichenberg, nevidni simfonični orkester. Orkester, ki ga Kržišnik skrbno izbere iz materialov zvočne knjižnice, je kompakten in zanimivo sestavljen. Če ga poslušamo večkrat, postane kmalu in hitro prepoznaven, kar je seveda dobro – Kržišnik ima namreč že prepoznaven zvok, če temu lahko tako rečemo.

"V primerjavi s klasičnim skladateljem s svojim virtualnim orkestrom ne samo komponiram, ampak skladbo tudi izvedem. Izvedba je popolnoma odvisna od moje ideje, to je gotovo eden od najdragocenejših trenutkov mojega dela. Hkrati pa je tukaj prisotno tudi praktično dejstvo in to je, da je izjemno težko priti do izvedbe simfoničnega orkestra, moj virtualni orkester pa mi na svoj način omogoča tudi to."

Tak način komponiranja je veliko cenejši in tudi bolj dostopen. Na vprašanje, kako gre to v praksi, skladatelj odgovarja: "Na klaviaturo igram katerikoli inštrument, ki ga želim. Klaviaturo uporabljam kot multiinštrument. Če hočem napisati violinsko melodijo, si v svoji knjižnici zvokov izberem ustrezen violinski zvok, ki je lahko dolg, kolikor hočem. Naložim ga v sampler in tako lahko igram s klaviaturo. To je primerljivo z običajnim delom skladatelja, ki piše partituro s peresom, vendar imam jaz v svoji delovni sobi vedno na razpolago ves simfonični orkester." Predstavitev albuma Lightning bo 20. septembra ob 21. uri v Kinoteki.