Boris A. Novak napisal slovensko Vojno in mir

Boris A. Novak je lani izdal prvi del epa Vrata nepovrata, ki ga je začel pisati leta 1992, "obsesivno" pa ga piše od leta 2009. Za prvi del Zemljevidi domotožja je dobil Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana, po besedah Jelke Ciglenečki, urednice z Založbe Goga pa je založniški srenji dokazal, da je tudi poezija lahko prodajna uspešnica.

Čas očetov se premika v osrčje epa Kot je povedala na današnji novinarski konferenci, se Novak z drugim delom Čas očetov premika k pravim epskim vsebinam, kot so zgodbe, ki so nastale v zarezah 20. stoletja, med prvo in drugo svetovno vojno, vojno na Balkanu. V ospredju Časa očetov so spomini, majhne zgodbe junakov in ljudi iz zaledja, zaradi česar po besedah Ciglenečki ni naključna primerjava s Tolstojevim delom Vojna in mir. "Čas očetov je slovenska Vojna in mir, ne samo po epskem valovanju, temveč tudi zaradi vojne tematike."

"Zame ni bolj boleče knjige od Časa očetov Boris A. Novak je ob izidu drugega dela prvega slovenskega epa povedal, da ni knjige, ki bi bila zanj bolj boleča od Časa očetov. "Iskreno priznam, da sem bil čustveno popolnoma izčrpan, ko sem jo pred kratkim končal." V njej so sicer tudi bolj vedre, duhovite in samoironične pesmi, priznava avtor, ki služijo kot protiutež strašnim zgodbam 20. stoletja.

V epu nastopajo zgodovinsko verodostojne osebe Ep temelji na realnih dogodkih, na ljudeh, ki v delu nastopajo s pravimi imeni in priimki, katerih zgodbe je pesnik preučeval s pomočjo arhivov. "Številne osebe so zgodovinsko verodostojne, a v primerjavi s prvim delom se je moj odnos do njih spremenil. V prvi knjigi sem bil nostalgičen, oseben, vračal sem se na mesta, ki sem jih imel rad, skušal sem te lepe duše priklicati nazaj," pravi Novak, ki svoj odnos do oseb v prvi knjigi primerja z odnosom otroka do odraslih. "Druga knjiga pa je drugačna, zgodovinske osebnosti so intenzivno in tragično vpete v dogajanje 20. stoletja, zato jim nimam pravice odvzemati njihova imena."

"Upam, da bo pesniška resnica presega resničnost zgodovinskih izhodišč "Spraševal sem se, kaj o teh ljudeh sploh vem, vedno znova sem si moral priznati, da verzi niso nič drugega kot moje pesniške interpretacije," ugotavlja Novak, ki upa, da je v njih dovolj pesniške resnice, da bo ta presegla resničnost zgodovinskih izhodišč, da je z njimi dosegel globljo zgodovino časa, ki jo lahko doseže zgolj literatura.

Čas očetov je napisan tako z navdušenjem nad junaštvom partizanov kot z razumevanjem belogardistov Po Novakovih besedah gre za zgodovino levičarskega medvojnega aktivizma, zgodovino komunizma oziroma prakomunizma, kot mu sam reče, za epopejo partizanskega upora in boja, obenem pa tudi za zelo jasno upesnitev zločinov, ki so se zgodili potem, tudi povojnih pobojev. "Čas očetov je napisan tako z navdušenjem nad junaštvom partizanov kot z razumevanjem belogardistov, seveda ob moji jasni politični opredeljenosti do tega problema."

"Teh zgodb ne smem izdati na jezikovni ravni" Po Novakovih besedah gre za zgodbe, ki so strašne, ki ga zadevajo človeško, ki so rašamonske, saj za nekatere kljub pogovorom s pričami ni mogel izkristalizirati dejanskega poteka zgodbe, zato jih je opisal z različnih gledišč. "Obenem pa je to ogromna igra, sestavljanka glasov, ritmičnih vzorcev … Verjamem, da je pesem o gestapovskem mučenju mojega strica ali pa trpljenje moje tete na Golem otoku odvisna od ritma besed, najmanjših podrobnosti. Teh zgodb ne smem izdati na jezikovni ravni," je še povedal Novak.