Alenka Slavinec: Življenje je čisti teater

Pred vrati likovne akademije in fakultete za arhitekturo

"Najprej mi je za las ušel vpis na likovno akademijo, nato še na fakulteto za arhitekturo," opisuje svoje poskuse vpisa na umetniško naravnane fakultete. "Starši so mi svetovali, naj se vpišem na fakulteto, ki mi bo dala pravi poklic, in če je v meni vsaj kanček umetniškega, mi bo v svetu umetnosti uspelo tudi brez formalne izobrazbe." Ljudski rek, da se ti v primeru enih zaprtih vrat zagotovo odprejo druga, drži tudi v Alenkinem primeru.

Od varuške do prodajalke posode Poskusila je marsikaj. V Nemčiji, kjer je pri 19. letih varovala otroke in varčevala za potovanje v Avstralijo, je, kot pravi, ugotovila, da o življenju ne ve kaj dosti. Sledila je epizoda v Švici, kjer je v Street teatru z nastopi prerasla svojo domnevno nesposobnost nastopanja v javnosti, na domačih tleh pa se je preizkusila tudi kot prodajalka posode AMC – bila je celo najmlajša v tej branži –, ki jo je preizkušala in predstavljala v vasicah med Ptujem in haloškimi brajdami.

"Dragan Sakan je prvi človek, ki je odkril moj talent"

Po študiju komunikologije na fakulteti za družbene vede je pri agenciji Saatchi & Saatchi opravljala delo tekstopiske. "Dragan Sakan je bil prvi človek, ki je opazil moje talente. Dejal je, da sem sicer talentirana, a da je pred menoj ogromno dela in da je pot, po kateri se bom podala, odvisna le od mene."

Sledilo je delo projektnega vodje v marketinški agenciji, sodelovanje s popotnico Benko Pulko pri predstavitvi njene knjige in delo tiskovne predstavnice pri Nogometnem klubu Drava. Danes kot samostojna podjetnica deluje pod nazivom ARSlavinec.

Producentka dokumentarca o mojstru fotografije Stojanu Keblerju

V producentski kruh je prvič zagrizla leta 2008, ko je pri snemanju umetniškodokumentarnega filma z naslovom Svet ni vedel, da je pristal v pesmi prevzela marketinško in producentsko vlogo. Dokumentarec odslikava življenjsko in ustvarjalno pot svetovno znanega mojstra črno-bele fotografije Stojana Keblerja, ki je ob njegovi 70-letnici nastal pod režijsko taktirko Jasne Hribernik.

"Film je kot otrok" Producentsko se je kalila tudi pri snemanju celovečernega filma All That Glitters, dveh kratkih filmov avstrijskega režiserja Aksla Stastnyja, ki sta se uvrstila v programski del montrealskega filmskega festivala, in mladinskem filmu Najdenček, ki je nastal pod okriljem RTV Slovenija.

"Film je kot otrok," pravi. "Gre za dolgoročen proces, ki je odvisen od številnih ljudi." In ravno zaradi odvisnosti od drugih bi se v primeru, da bi morala izbrati le eno dejavnost, odločila za fotografijo.

Fotkam celi lajf!

"Fotkam že celi lajf," pravi. In res je verjetnost, da jo boste na ulici srečali brez fotografske opreme, minimalna. Ljubezen do fotografije jo spremlja od mladih nog in spominja se, da je tudi v najstniških letih denar namesto nakupovanju oblekic in kiča raje namenjala za nakup filmov in fotografske opreme. Navdušujejo jo portreti in situacijske fotografije, za katere je v New Yorku, ki predstavlja njen drugi začasni dom, "materiala" več kot dovolj. "New York je kot mesto izredno stimulativno, neprestano si v nekem drugem filmu."

Trdi, da je samouk, a precejšen delež v njenem fotografskem razvoju je zagotovo prispeval tudi fotograf Stojan Kebler, ki jo je naučil osnovnih pristopov k postavljanju razstav in fotografskega pogleda na zgodbo. "Dojela sem, kaj pomeni fotografija v smislu vsebine in kakšna je vloga ozadja, ki mi pomeni več kot polovico fotografije, kar je razvidno tudi iz fotografij lipicancev."

Z newyorške filmske akademije s poslovnim načrtom Ker v rokah še vedno ni imela "papirja", ki bi dokazoval tudi formalno znanje s področja filmske umetnosti, še bolj pa zaradi želje po spoznavanju procesa distribucije filma, se je vpisala na osemmesečni študij na newyorški filmski akademiji. Študij je kronala s pripravo poslovnega načrta za film indijskega režiserja Vineeta Verma. "V petih minutah moraš znati predstaviti vsebino filma, finančni okvir in ciljno skupino." V diplomskem delu je obravnavala ljubezensko zgodbo med prostitutko in umetnikom študentom, na podlagi katere so pozneje posneli kratki film z naslovom In search of.

"Denarja ne razdelijo na pravi način"

Slavinčeva je ena prvih slovenskih filmskih producentk, ki je visokoproračunski dokumentarec (Svet ni vedel, da je pristal v pesmi – op. a.) financirala izključno iz sponzorskih donacij in brez državnih sredstev. Na vprašanje o primerjavi državne finančne injekcije v ZDA in Sloveniji odgovarja odločno: "V ZDA državne podpore ni, pa tudi v Sloveniji nisem bila deležna finančne podpore države, razen s strani Minstrstva za zunanje zadeve. Ne želim čakati na milost in nemilost tistih, ki o tem odločajo. Življenje je eno samo, navdih za določene projekte pa povezan tudi z življenjskim obdobjem ustvarjalca. Lahko rečem le, da je treba za vsak projekt ujeti pravi val." Alenkina filozofija temelji na medsebojnem sodelovanju in povezovanju z umetniki. "Rada imam skupno ustvarjanje in nadgrajevanje projektov," pravi, kar je še posebej razvidno iz četice sodelujočih pri razstavi Slovenija in US.

Kaj pa prihodnost?

V koledarčku Alenke Slavinec so prihodnji tedni rezervirani za razstavo Slovenija in US. To bo pospremila v nekatera ameriška mesta in če se boste razstave udeležili tudi sami, vam osebno srečanje z avtorico ne uide.

Naslednja poslovna poteza bo vključevala umetniški projekt z naslovom Arty s Talk, ki bo prek MoTA (Museum of Transitory Art) v Ljubljani gostil svetovno znane umetnike. Piše scenarij za zgodbo – ta bo delno avtobiografska –, ki bo mešanica drame, akcije in komedije. In čaka na najnovejši film, ki končuje svojo pot v postprodukciji. A domotožje ostaja … Njeno življenje ostaja razpeto med Ptujem, Ljubljano in New Yorkom. Čeprav bi si v Sloveniji, še posebej v Ljubljani, želela zgraditi trdno bazo, pa za zdaj ostaja v tujini.