Vprašanje tedna: Ocvrte pange ali savur s sardoni?

Včasih je bilo preprosto: šli smo v ribarnico in kupili, kar so imeli, vedoč, da je vse prišlo z Jadrana ali ribogojnic v okolici. Ni bilo atlantskih lososov, čilskih klapavic ali argentinskih kozic. So bili pa lepi in poceni škampi iz Jadranskega morja, nekaj, kar je dandanes popolna eksotika. Je že res, da je izbira večja, toda ali je globalni ribji trg res nekaj, kar si želimo? Kaj se ne borimo za izhod na odprto morje tudi zaradi naših ribičev? Potem pa v supermarketih kupujemo zmrznjene pakete pange oziroma vitkega soma ali nilskega ostriža. So poceni, očiščeni fileti, a osebno se jim, če se le da, izognem. Na daleč izognem.

Oboje so sladkovodne ribe, ki jih gojijo na velikih ribjih farmah. Pange v Vietnamu, nilskega ostriža v Viktorijinem jezeru v Tanzaniji. In z obema ribama se veliko ukvarjajo potrošniške organizacije in celo Evropski parlament. Ker sta masovno proizvedeni, je vprašljiva njuna kakovost, za pango se celo pojavlja sum, da bi bila lahko škodljiva za zdravje, ker ima povišano vsebnost težkih kovin, dioksina, našli pa so celo antibiotike. Kar ni čudno: na ribjih farmah jih pitajo z moko iz mrtvih rib in sojo. Člani parlamenta so se tudi spraševali, kako onesnažena je reka Mekong, kjer jih gojijo. Za zdaj so o prepovedi prodaje razmišljali v Španiji in na Portugalskem ter v ZDA.

Nilski ostriž pa je ena sama žalostna zgodba o požrešnosti. Ribo so naselili v Viktorijino jezero prav zaradi ribolova, ker pa ni imela nobenega naravnega sovražnika, je dobesedno okupirala jezero in uničila endemične vrste. Sedaj jih dnevno z letali dovažajo v evropske ribarnice, a kaj ko roko nad industrijo držijo Evropejci kot kakšni kolonizatorji, tako da lokalni prebivalci od rib dobijo le odpadke in pošiljke orožja, ki jih vračajo s praznimi letali iz Evrope.

Vse to je dovolj, da se poceni ribam sumljivega izvora izognete. Res ni potrebe, da bi kupovali ribe z drugega konca sveta. Če bi radi poceni ribe, kupite sardele ali sardone, najbolj siromašne jadranske ribe, ki niso potovale z letalom in jih niso hranili z ribjo moko. Marinirajte jih po dalmatinsko in tako nastali savur, kot mu pravijo, bo pravi festival ribe.

Savur s sardoni 1 kg sardel ali sardonov 2 dcl oljčnega olja ena čebula 3 stroki česna 1 žlica mlete paprike 1 dcl kisa 2 lista lovorja 2 vejici rožmarina pol žlice popra pol limone dve vejici peteršilja 1 dcl vode moka, sol

Očiščene ribe povaljajte v moki in na hitro popražite na vročem oljčnem olju. Položite jih na papir, da popije odvečno olje, nato jih zložite v globoko posodo, posolite in nanje naložite rezine limone. Na olju, na katerem ste jih cvrli, popražite na kolobarje narezano čebulo, dodajte sesekljan česen, mleto papriko, lovor, poper in rožmarin ter zalijte v vodo in kisom. Malce pokuhajte, pustite, da se ohladi, omako zlijte po ribah, pokrijte in vse skupaj za nekaj ur postavite v hladilnik, da se okusi dobro premešajo. Lahko pustite tudi čez noč. Uro pred serviranjem jih vzemite iz hladilnika. Postrezite z belim kruhom kot predjed ali s kuhanim krompirjem kot glavno jed.