Ni ga Slovenca, ki ne bi poznal martinovega, najbolj znanega vinskega praznika, prav tako za prazničnega velja tudi čas trgatev. Obstaja pa še en, nam precej nepoznan praznik rujne kapljice.
Praznik svetega Vincenca, vincencovo ali vincekovo, kot mu rečejo na Hrvaškem in v delu Slovenije ob vzhodni, hrvaški meji, tradicionalno pomeni začetek del v vinogradih oziroma čas za prvo rez trt. Praznujemo ga 22. januarja, na god svetega Vincenca, ki je zaščitnik vinogradov in vinogradnikov.
Vinogradniško novo leto
Na ta dan si vinogradniki voščijo srečno vinogradniško novo leto, po stari navadi pa pred sončnim vzhodom odrežejo rodno šibo trte, jo dajo v vodo in postavijo na toplo. Ozelenela trta pokaže, kako je prezimila in kakšno letino lahko vinogradnik pričakuje. Vincencovo na Hrvaškem praznujejo predvsem v Medžimurju in Hrvaškem Zagorju, pri nas pa v krajih ob vzhodni slovensko-hrvaški meji, kot sta Bizeljsko in Haloze.
Sončno vreme obeta dobro letino
V slovenskem ljudskem izročilu obstaja kar nekaj vremensko-vinogradniških pregovorov, recimo Če na Vincenca sonce peče, dobro vince dozori, ki po grlu gladko teče, motne dela ti oči; Če na Vincenca sonce sije, se dobro vino v čaše vlije ali pa Če na Vinka sonce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti. Glede na včerajšnji sončen dan si tako lahko obetamo odlično letino, morda celo tako dobro kot lansko, ki je bila po besedah vinarjev in vinogradnikov vrhunska.