Srbska vina od Carice Milice do Cilića

Še v Jugoslaviji Srbija ni slovela kot vinorodna dežela, saj so ta primat držale druge republike. Tako so srbska vina ostala na ravni namizne kakovosti. Res pa je, da imajo močno konkurenco v tradiciji slivovke.

V resnici pa je tradicija vina v Srbiji prisotna že od rimskih časov, posebno čislana panoga pa je postala v času dinastije Nemanjićev od 12. do 14. stoletja. Nemanjići so namreč prav spodbujali vinogradništvo. Zato ni čudno, da je do zdaj najbolj znano srbsko vino nosilo ime Nemanjićev – Carica Milica in Car Lazar. No, zares se vini tako imenujeta, ker sta Milica in Lazar srbski ikoni. Obe vini še vedno proizvajajo v obratih Rubina iz Kruševca, sicer najbolj znanega po legendarnem socialističnem vinjaku. Obe vini sta zvrsti – Milico sestavljata prokupac in modri pinot, Lazarja pa prokupac, vranac, merlot in gamay.

Odkar so se v državi nehale vojne in politične zdrahe, se je začelo razvijati tudi vinogradništvo in srbsko vino postaja vse bolj cenjeno. Nastali so vinski časopisi, izdajajo vinske knjige in spet so organizirali vinski sejem. Najpomembnejše vinske regije Srbije so Negotinska krajina, Vršac, Fruška gora, Šumadija in Župa. Med najbolj znanimi kletmi so Radenkovići, ki vino proizvajajo od leta 1990. Klet Aleksandrovići leži v kraju Vinča, ki že z imenom pripoveduje tradicijo vinarstva, ki je najbolj cvetela v času Karađorđevićev, saj so slavo vin tega okoliša ponesli po vsej Evropi. Na Fruški gori pa je vinska klet Kovačević, katere vino rad pije Boris Tadić, pa tudi Tony Cetinski. Glede na to, da Srbi že zdaj trdijo, da so njihova vina vsaj tako dobra kot francoska, ker njihovi vinogradi ležijo na isti zemljepisni širini kot Bordeaux, se ni bati, da se v prihodnosti ne bi uvrščali na vinske karte boljših restavracij vsaj na Balkanu, če ne kar po Evropi.