Ribja restavracija Tabor: Jadran na Gorenjskem (zaprto)

Na zunaj klasična gorenjska hiša se v notranjosti spremeni v dalmatinsko konobo. Pa ne samo zato, ker smo potem v naslednjih dveh, treh urah slišali več dalmatinskih uspešnic kot kadarkoli prej, ampak zaradi morskih tematik, ki jih je mogoče videti na vsakem kvadratnem centimetru sobe. V ozadju Oliver, spredaj pa vesla, sidra, lesene ribe in šank, ki je kot tisti pri Kotlarju podoben leseni ladji. Za vsak primer imajo na steni še sliko (tipične) gorenjske cerkvice. Lastnik, ki je bil svoje dni najemnik gostilne Vila Bella, je zdaj povsem obrnil ploščo in streže bolj ribe in morsko hrano kot kaj drugega. In temu smo se hočeš nočeš morali prilagoditi.

Po vrsti: karpačo brancina narežejo zelo na tenko in mu dodajo močno gosto olivno olje, potem pa vse skupaj pristane na rukoli. Na drugi strani mize je bila pohvaljena solata iz hobotnice. Preskočili smo mariniranega lososa, še posebej pa nas nista zanimala pršut in tatarski biftek, ki ju imajo verjetno zato, da jim ne bi kateri klasičen ljubitelj mesa ušel iz gostilne. Če so hladne jedi podprli Oliverjevi šlagerji in Cigojeva malvazija, so se juhe in tople predjedi začele z Meri Cetinić. Naša žrtev je bila malce pregrenka škampova, za morjemrzce pa znajo pripraviti tudi česnovo juho.

Jasno, imajo še nekaj specifičnih toplih jedi, naše omizje je poskusilo gratinirano pokrovačo, ki jo v Podbrezju kar krepko podprejo z olivnim oljem. Pri toplih je mogoče dobiti še nekaj testenin z morskimi prebivalci, pa dagnje na buzaro, črno sipino in morsko rižoto, nas pa so klape pripeljale do glavne jedi in do Kocjančičeve malvazije. Gospodar je jasno povedal, da se nam tisti večer bolj kot kaj drugega izplača naročiti kovača. Divji in svež naj bi bil. Pa bomo. Velikan iz pečice je bil dobro pripravljen, dodali so mu klasične pritikline krompirja in blitve. Z ribami torej res znajo, naslednjič pa bi si človek želel poskusiti še kakšne fileje (negojenih, kot zatrjujejo) jadranskih rib. V meniju napovedujejo recimo morski list po tržaško in lososov file, pa tudi hobotnico s krompirjem. Imajo še škampe v številnih pojavnih oblikah in (logično) ribjo ploščo. Na žalost so kalamari iz drugih morij, pravijo pa, da v sezoni dobijo jadranske.

Sladice? Panakota je zelo sladek izdelek hišnega slaščičarja, ki je sicer kar malce ponosen na svoj (ne ravno morsko orientiran) vaniljev sladoled z (veliko) žlico bučnega olja. Še en ponos kuhinje je čokoladna napaka, ki pa niti ni napaka, ampak čokoladni sufle. Jasno, imajo še palačinke, sorbete in sladolede, ampak pošteni gostje obisk končajo z domačo travarico ali Jeralinim sadjevcem, mogoče pa je dobiti tudi žganice iz Repovževe ekološke kmetije v Šentjanžu.

Povzetek

Tabor je klasična slovenska kontinentalna gostilna, ki ponuja predvsem ribje jedi. Meniji so določeni, saj bolj ali manj izvirajo iz morskih krajev. Poskusite ujeti svežo ribo kot glavno jed in stvari se bodo zavrtele, kot je treba.

Vinska karta je solidna podlaga za ribje jedi (primorski vinarji), čeprav gospodar pravi, da ima v ozadju pripravljene tudi reči v območju nekaj sto evrov na buteljko.

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.