Četrtek, 10. 3. 2011, 14.01
8 let, 7 mesecev
Restavracijam s hitro hrano pri nas ni lahko
Slovenija je glede hitre prehrane precej specifičen trg. Burek in kebab sta v vseh svojih različicah izjemno priljubljena obroka, še posebej za tiste, ki med popivanjem oziroma po njem v želodcu potrebujejo še kaj "konkretnega". Kioski oziroma restavracije, ki so zrasle iz njih, pa še vedno vznikajo kot gobe po dežju. Če je "fast food z juga" pri nas naletel na zelo hvaležno občinstvo, je zgodba z velikimi mednarodnimi verigami s hitro prehrano precej drugačna. Doslej se je na slovenskem tržišču obdržal le McDonald's, ki je svojo prvo restavracijo v Sloveniji odprl decembra 1993 na Čopovi ulici v Ljubljani, sedaj pa jih ima po Sloveniji že 15. Vsa preostala podobna podjetja, ki so mu skušala konkurirati, pa so se iz naših krajev slej ko prej umaknila. Odslej bo McDonald'su del strank skušal speljati Burger King, ki je svojo prvo slovensko restavracijo odprl v ljubljanskem nakupovalnem središču.
Kot omenjeno, Burger King ni prva "verižna" fast food restavracija, ki je poskusila konkurirati McDonald'su na slovenskem trgu. V središču Ljubljane sta se v prostorih, kjer zdaj veliko bolj uspeva trgovina z oblačili, zamenjali kar dve tovrstni prehranjevalnici. Leta 1992, torej še pred McDonald'som, je na Cankarjevi ulici svoja vrata odprl ameriški Dairy Queen. S slovenskega tržišča se je umaknil leta 2000, leto pozneje pa se je v istih prostorih naselil belgijski Quick. Poudarjali so svoj krompirček po tradicionalnem belgijskem receptu, ob hamburgerjih pa so prodajali tudi razne solate, sladice in pice – a po letu in pol so restavracijo že zaprli. Podobno usodo je doživela tudi priljubljena sendvičarna Subway. Ta je v letu 2010 po številu restavracij po svetu celo prehitela McDonald's, a v Sloveniji uspeha ni doživela (čeprav se govori, da se nameravajo vrniti k nam).
Ob teh tako imenovanih zdravih obrokih pa McDonald's vse bolj poudarja tudi sladki del svoje ponudbe in predvsem kavo. Z McCaféji, v katerih strežejo več deset različnih kavnih napitkov in številne sladice, se vključujejo tudi na trg kavarn, kot je Starbucks (ki ga pri nas še nismo dočakali), in se oddaljujejo od podobe klasične fast food restavracije.
Navkljub navideznemu odmiku od klasične nezdrave ponudbe v javnosti vendarle še vedno velja, da je hrana v McDonald'su in drugih restavracijah s hitro prehrano predvsem polna maščob in sladkorja. Petra Erbida, McDonald'sova predstavnica za stike z javnostmi, pa pravi, da v podjetju menijo, da zdrava ali nezdrava prehrana sama po sebi ne obstaja. "Gre za našo izbiro in izogibanje kakršnemu koli pretiravanju. Mi ne pozivamo, naj bo vsak obrok sestavljen izključno iz McDonald'sove hrane. Kot neka kombinacija v dnevnem ali tedenskem jedilniku pa naša hrana ni problematična. Tudi če bi se v ljubljanskem Asu vsak dan najedli ribe s krompirjem, učinek na naše telo ne bi bil dober," je Erbida komentirala očitke njihovi restavraciji.
V Burger Kingu so prepričani, da ne bodo šli po poti preostalih verig, ki so se ena za drugo umaknile s slovenskega trga. "Okoliščin, zaradi katerih imamo prednost pred ostalimi restavracijami, je veliko. Najbolj pomembno je to, da je Burger King znan in razširjen po celi Evropi, medtem ko so bile druge restavracije (Quick, Subway, ... op. p.) relativno neznane zunaj svojih matičnih držav. Burger King je zelo priljubljen in razširjen v srednjeevropskih državah in Slovenci ga dobro poznajo," je pojasnil Johnston. Kot je dejal, naj bi jim Slovenci pogosto pisali, da si želijo prihod Burger Kinga v Slovenijo, "da jim ne bo treba več hoditi v Avstrijo."