Četrtek, 29. 11. 2018, 4.09
5 let, 4 mesece
Restavracija Manna: na najlepši ulici v Ljubljani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,99
V zadnjem času se je spet začelo več govoriti o lokalu na Eipprovi v Ljubljani. Njihova ponudba naj bi presegla ljubljansko povprečje, ki je vse bolj namenjeno turistom. Hrana je zdaj bolj ustvarjalna in izbor vin širši.
Manna, ki ji pravijo tudi Hiša kulinarike, je včasih veljala za eno najbolj prestižnih restavracij v Ljubljani, a se zdi, da jo je podobno kot še nekatere z vrha odneslo pomanjkanje parkirnih prostorov v bližnji okolici.
Restavracija Manna
Eipprova ulica 1a, 1000 Ljubljana
Telefon: 059 922 308
Potem so v restavraciji, ki trdi, da stoji na najlepši ljubljanski ulici, zamenjali lastnike, ki so malce preuredili ponudbo in predvsem zmanjšali število steklenic v vinski kleti. In se začeli bojevati v mestu, kjer so turisti pripravljeni pojesti marsikaj, v mestu, kjer so domačini v marsikateri restavraciji že drugorazredni gostje, podobno kot je to bilo nekoč na Primorskem.
Pustimo moraliziranje. Pri Manni predlagajo za aperitiv Isteničevo ali Stegovčevo penino, ponudijo tudi izredno sladko medeno viljamovko, menda je hišna. Ob žganju smo si vzeli še penečega se Stegovca, saj šampanjcev v Manni nimajo. In tujih vin tudi ne, so povedali, čeprav je na vinski karti nekaj Slovencev iz Italije. Nimajo šampanjcev, prtički na mizi so papirnati, kar se v starih časih ni dogajalo, pa tudi zobotrebce bi lahko umaknili. Preostalo je vsaj takole na prvi pogled obetalo, če odštejemo mestoma preglasno komunikacijo med osebjem.
V Manni je za ribji ali mesni meni, ki obsegata štiri ali pet jedi, kakor pač štejete, treba odšteti 38 evrov. Začenjajo s pozdravčkom, ki ga lahko ponudijo tako mesojedom kot vegetarijancem, veganom pa gotovo ne: burato, ki jo opremijo s (prevladujočo) ocvrto čebulo, pirejem jajčevcev in česna ter, kot pravijo, kaviarjem balzamičnega kisa. Ob tem na mizo prinesejo košarico s solidnima ajdovim in belim kruhom ter samosvojimi koruznimi mafini s sirom.
Pozdrav iz kuhinje - burata z ocvrto čebulo, kremo jajčevca in česna ter "kaviarjem" iz balzamičnega kisa
Po uvodu smo se osvežili s kozarcem Ferjančičevega zelena, ki ga radi ponudijo, potem pa so v kleti našli tudi Grossov sauvignon Colles 2015, ki je bil letos po mnenju kritikov eno najboljših vin iz Slovenije. Avstrijski vinar na našem terenu se je spogledal s telečjim tatarskim, na katerega naslonijo "pohano šnito", maslo s kvasom (ki bi lahko bilo na mizi ob kruhu) in jesenske astre. Meso za tatarsko hladno predjed je nastrgano, kot se spodobi, ne mleto, in to ponosno poudarijo.
Telečji tatarski biftek
Še bolj so lahko ponosni na juho iz črnega česna z ingverjevo peno, ki ji ob robu priložijo še lardo. Gosta juha z izjemno kombinacijo okusov, ki je kar klicala po ponovitvi.
Juha iz črnega česna z ingverjevo peno
Pri raviolih s kajmakom in skuto na omaki počasi kuhanih govejih ličk smo se preselili v Brda in začeli piti A+ rdeče iz leta 2012. Kombinacija ni napačna, konec koncev so na raviole naribali še nekaj črnih tartufov in dodali čips iz grana padana.
Ravioli na raguju govejih ličk
Scenosled menija je za naslednji prizor napovedoval že glavno jed, mi pa smo hoteli poskusiti še kaj, zato smo naročili dodatno porcijo žlinkrofov z divjim prašičem. Slikovita jed je bila po lovsko bolj začinjena, dodatno dimenzijo okusa so ji dali maline in ribez.
Žlinkrofi z divjim prašičem
Pri glavni jedi pa smo se ločili na vegetarijance, ki so dobili orjaški file kovača, in mesojedce, ki so se lotili vratovine iberskega prašička. Tega pripravijo razmeroma bogato, s pirejem zelene, šampinjoni, pečenim krompirčkom, brokolijem in mlado čebulo. Na morski strani medtem ribi dodajo še dagnje na buzari in polento z žafranom. Kot rečeno, konkretni glavni jedi, pri katerih kuhar svojo ustvarjalnost uporablja predvsem za mešanje okusov, manj za iskanje neobičajnih sestavin. In v tem kontekstu je treba reči, da pri Manni sestavine vsekakor niso iz nabora revne kuhinje.
Vratovina črnega iberskega prašiča
Pri sladicah so ob nekaj bolj ali manj znanih imenih pripravili fondant, pri katerem je bila zunanjost iz temne čokolade, iz njega pa je tekla bela čokoladna različica. Spremljala sta ga še kocka brownija in malinov sladoled, za dodaten ustvarjalni detajl so poskrbeli s prahom pekoče paprike. Podobno je bil tudi jabolčni zavitek nekoliko samosvoj, razstavljen, kot se moderno reče, postregli so ga kot kombinacijo jabolčnega musa, cimetovega sladoleda, drobljenca iz testa, jabolčne čežane in sladoleda kislega mleka.
"Razstavljeni" jabolčni zavitek
Solidni sladici smo ob koncu želeli nadgraditi s kakšno hišno žganico, po katerih so na Eipprovi sloveli pred leti. Pa se jih ni dalo dobiti, natočili so rum pornozvezdnika Rona Jeremyja. No ja, pili smo že veliko boljše.
Povzetek
Zdaj že klasična ljubljanska postojanka, ki v zadnjem času poskuša s kombinacijo lokalne (poudarjajo svoje dobavitelje), razkošne in mestoma ustvarjalne kuhinje. Jedi so brez izjeme okusne, oprema, predvsem na mizah, pa kar malce zastarela.
Vinska karta obsega vse slovenske pokrajine, tujcev tako rekoč ni. Morda bi vseeno lahko imeli kakšen šampanjec, če se že hočejo spogledovati s prestižem. Med našimi so praktično vsa znana imena, zanimivo, manjka le Marjan Simčič.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.
