SiolNET. Trendi Kulinarika
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Libanonske meze in drugi užitki: nova zastava na Trubarjevi ulici

2

termometer

Če smo v Ljubljani med množico mednarodnih kuhinj katero težko pričakovali, je bila to libanonska.

In zdaj je prišla, na Trubarjevo ulico, ki postaja osrednja lokacija za res zelo različne kulinarične ideje. Od arabskih do protestantskih, od kraškega žara do klasične slovenske ponudbe. V prostorih, v katerih se je zdaj naselila Primorka palestinskih korenin, je bila še pred časom nekakšna prestižna italijanska restavracija. Pa ni zaživela. Zdaj kletnemu prostoru in okolici, ki so jo zavzele mize z libanonskimi prigrizki, kaže veliko bolje. Upamo si trditi, da ne samo zaradi razmeroma nizkih cen, ki okoličane, še posebej v času kosil, vabijo k bolj ali manj eksotični malici.

Libanonske meze in drugi užitki

Trubarjeva 45, 1000 Ljubljana

Telefon: 051 865 733

Na začetku ponudijo požirek močne kave za dobrodošlico, ki jo pripravijo s kardamomom. Požirek ne škodi in odpre tek, nam pa je ob pričakovanju najdaljše ture predjedi pogled ušel na vinsko karto, ki ponuja zgolj libanonsko kapljico. Ja, za razliko od drugih mednarodnih kuhinj pri nas, ki ne morejo brez cvička, terana in refoška.

Vsa vina so iz vinogradov največjega libanonskega proizvajalca Chateau Ksara. Za 16 evrov imajo steklenico Blanc de Blancsa. Zanimivo, aromatično vino, v katerem prevladuje sauvignon (50 odstotkov), ob pomoči semillona in chardonnaya. Pitno, ne pretežko vino smo do konca večera še ponovili, samo za požirek pa smo poskusili tudi kozarec manj udarnega Blanc d'Observatoire. Pri rdečih imajo tudi Le Prieure in Reserve de Couvent, na kozarec pa je možno dobiti Clos St. Alphonse. Če bi želeli piti še kaj drugega, je mogoče dobiti arak, arabski črni čaj z meto in celo libanonsko pivo. Razmeroma lep izbor pijač za kronične pokuševalce v prostoru, ki je za zdaj orientalskemu svetu prilagojen veliko manj kot podobne restavracije po Evropi.

V glavni vlogi so predjedi, kot povedo že v imenu lokala, ki jih lahko naročite tudi kot izbor treh, štirih ali šestih. Mera mora biti polna in udarili smo po polovici ducata. V glavni vlogi so bile ocvrte krogle iz mlete teletine in bulgurja. Jedi rečejo kibbeh, kar pravzaprav pomeni kroglo. V originalni verziji je lahko iz ovčetine, kozletine, govedine ali iz kameljega mesa, naša verzija je bila pripravljena iz teletine. … Jawaneh djaj so pečene perutničke, podprte s česnom, limono in z oljčnim oljem.

Ob dveh mesnih jedeh sta na sosednjih krožnikih dva klasična namaza. Baba ghanoush, namaz umirjenega okusa iz jajčevcev, je jed mnogih dežel, a najbolj značilna je ravno za Sirijo in Libanon. Podobno kot humus, ki je bil prav tako med izbrano šesterico in kar kliče po kruhu, ki spominja na lepinje in ga ponudijo še toplega. Kruha smo gotovo pojedli preveč, saj med predjedmi, moderno bi rekli tapasi, ponudijo tudi ostro začinjen pečen krompir (batata harra). Pečejo ga skupaj z zelenjavo in tako tudi postrežejo. In jasno, zraven gre še solata, v našem primeru je bila to kruhova fattoush, v kateri so ob popečenem kruhu tudi paradižnik in še nekatere klasične zelene solate.

Po takšni seriji in tako dobrem kruhu je jedec praviloma utrujen, zaradi kozarčkov vina iz doline Bekka pa tudi malce odmaknjen. V takem primeru je najbolj spiti še kak kozarec in se lotiti glavnih in obilnejših jedi, čeprav je še nekaj možnosti tudi za nekatere druge meze, recimo posebne girice, piščančja jetrca ali serijo špinačnih prigrizkov. Konec koncev imajo na Trubarjevi posebej tudi karto vegetarijanskih jedi, kar jim utegne prinesti dodatno popularnost. A nas je prepričalo meso. Najprej so nas napadli z različnimi kebabi oziroma mesom na nabodalih, ki so jih spremljali pečena čebula in paradižniki. Poskusili pa smo tudi shawarmo. V našem primeru je šlo za telečje meso, ki ga marinirajo in potem počasi spečejo. Zraven gredo arabski kruh, peteršilj, pečen paradižnik in krompirček ter tahini omaka. Pri glavnih jedeh imajo občasno tudi libanonsko pico s teletino in jogurtom, a smo bili opozorjeni, da naj ne pričakujemo klasične pice. Nismo niti pomislili.

Pisano četo eksotičnih jedi na koncu dopolnijo z dnevnimi sladicami – bojda so lahko vsak dan drugačne. Tistega popoldneva, ki se je iz različnih razlogov zavlekel v večer, smo poskusili klasični levantinski biskvit namura s kokosom, limoninim sokom, mandlji in z kapljico ali dvema rožne vode, ponujali pa so tudi mlečni riž s cimetom in mlečni puding. In potem smo samo še zrli v zrak, čakali svetovalca za sodobne komunikacije in v slovo zobali falafel, kumare s smetano, mini paradižnike in rdečo redkev …

Povzetek

Prva libanonska restavracija v samostojni Sloveniji, ki se trudi biti predvsem avtentična in manj prestižna. Ob množici predjedi ali prigrizkov, šest jih stane 30 evrov in nasitijo dve, morda celo tri osebe, ponujajo še tri mesne jedi in tri sladice.

Vinska karta je kratka, učinkovita in izredno poceni, sem pa prepričan, da bi naše omizje poskusilo tudi kak požirek Chateau Musarja, če bi bil na voljo.

Ocena

Ocena gostilne: 3,5

 

 

Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin