Hrana, ki je nastala ponesreči

Res je, da je improvizacija pomemben del ustvarjanja v kuhinji. Še več, včasih tako iznajdemo kakšno odlično novo jed oziroma nam uspe obstoječ recept z dodajanjem lastnih sestavin občutno izboljšati. Tudi profesionalni kuharji priznavajo, da so katero od svojih jedi izumili bolj po naključju kot po zaslugi talenta.

Podobno velja za številne jedi in živila, ki se nam zdaj zdijo popolnoma samoumevna.

Pivo Po do zdaj najdenih zgodovinskih zapisih in dokazih so pivo izumili starodavni Mezopotamci. Pivo se jim je "zalomilo", ko se je žitno zrnje, ki so ga hranili za moko, navleklo vlage in začelo fermentirati. Nekdo od njih je (kdo ve, zakaj) čudno vlažno fermentirano mešanico poskusil in ugotovil, da je zadeva užitna, če ne celo prijetna.

Sir Prve sire naj bi izdelovali na območju osrednje Azije, zamisel pa naj bi se porodila nomadom, ki so mleko, tako kot veliko drugih živil, tovorili v vrečah iz živalskih notranjih organov. Izumitelji so mleko najverjetneje spravili v vrečo iz želodca, želodčni encimi pa so mleko sesirili. Ker se je gmota izkazala za prav okusno, so mleko začeli siriti namenoma in rodilo se je eno najbolj priljubljenih mlečnih živil na svetu.

Čips Leta 1853 je gost restavracije Moon Lake Lodge v ameriški zvezni državi New York zavrnil krožnik pomfrita, ker so se mu krompirčki zdeli predebeli. Kuhar George Crum je ocvrl tanjše rezine, a gost še vedno ni bil zadovoljen. Nejevoljni Crum je zato krompir narezal na popolnoma tanke rezine in jih cvrl, dokler niso bile popolnoma trde. Presenetljivo pa so izsušeni trdi lističi izbirčnega gosta popolnoma navdušili in kmalu so se zaradi njih v gostilno zgrinjale cele množice.

Sendvič Rezine kruha s takšnim ali drugačnim polnilom, običajno mesnim, ljudstva po svetu poznajo že dolgo. Zanimiva pa je zgodba o tem, kako je ta jed dobila svoje ime. Grof Sandwich, britanski aristokrat iz 18. stoletja, je bil strasten kvartopirec. Tako strasten, da ni poznal niti premora za hrano. Tako se je domislil kombinacije mesa med dvema kosoma kruha, ki jih je lahko držal v eni roki, hkrati pa si s tem ni umazal rok oziroma kart. Nenavadna prehranjevalna navada se je hitro razširila med plemstvom, poimenovali pa so jo kar po kvartaškem grofu.

Ledena lučka Čisto po naključju je nastala tudi ena najbolj priljubljenih poletnih sladic, sladoledna oziroma ledena lučka. Leta 1905 je takrat 11-letni Frank Epperson zunaj na mrazu pozabil kozarec doma zmešane gazirane pijače, v kateri je pustil leseno paličico za mešanje. Tekočina je čez noč zmrznila in ko jo je Frank zjutraj našel, jo je kot vsak normalen 11-letnik moral poskusiti. Ugotovil je, da je odlična, všeč pa je bila tudi njegovim prijateljem. Nekaj let pozneje je s svojo idejo začel služiti, leta 1924 pa je zamisel tudi patentiral.

Saharin Tudi umetni zvarki se včasih ponesrečijo oziroma posrečijo čisto naključno. Tako je bilo recimo z umetnim sladilom saharin. Leta 1879 si je kemik Constantin Fahlberg po rokah ponesreči zlil neko kemikalijo. Ker se mu je mudilo na večerjo, si ni umil rok. Za mizo je odtrgal kos kruha, ko je zagrizel vanj, pa je presenečeno ugotovil, da je zelo sladek. Potem si je obliznil še prste in posvetilo se mu je, da je odkril izjemno sladko spojino. Glede na njegove higienske navade je imel srečo, da ni bila strupena.