Četrtek, 27. 7. 2017, 4.03
7 let
Gostišče Grič: ekstremna kuhinja v Šentjoštu
Luka Košir z družino postaja sinonim za lokalno, sledljivo in ustvarjalno kuhinjo. Ortodoksni ekološki ponudbi hrane so v zadnjem času dodali še zanimivo vinsko karto.
Slikovita vasica Šentjošt nad Horjulom ima v novih časih novega mojstra. To je mladi kuhar, ki se, čeprav gostilne nima v svetovni metropoli, trudi graditi na temeljih ekstremne ekološke in ustvarjalne kuhinje. Pri tem početju uporablja vse mogoče moderne in starodavne tehnike, hkrati pa uporablja sestavine dobesedno z domače njive ali gozda.
Gostišče Grič
Šentjošt nad Horjulom 24D, 1354 Horjul
Telefon: 01 7540 128
Ko smo gostišče v rahlo razširjeni postavi obiskali pred nekaj leti, je bila Koširjeva družina šele na začetku, a je bila gostinska pot že začrtana. V letih, ko smo njihove jedi pokušali na Odprti kuhni in ob drugih priložnostih, so se še izpopolnili, še posebej pri vinih.
Nova jedilnica v zgornjem nadstropju hiše ...
... z idiličnim razgledom.
Če so imeli še pred letom ali dvema v ponudbi zgolj nekaj oranžnih vin, je zdaj mogoče dobiti celo šampanjske tekočine in vse naše peneče mojstre (Bjana, Medot, Istenič). Med vini je po novem na voljo primorska falanga Štekar, Jakončič, Ščurek, Marjan Simčič, Edi Simčič, Movia, Dolfo, Blažič, Četrtič, Nando, Benedetič, Radikon, Tauzher, Gravner, Terpin, Batič, Širca – Kodrič, Čotar, Burja, Korenika&Moškon in Guerila, pa Štajerci Šumenjak, Frešer, Puklavec, Kupljen, Marof, Steyer ... Cene vin so nekoliko, veliko pa ne, nižje kot v Ljubljani.
Jasno, pri Griču so še vedno mojstri različnih žganic, tokrat smo recimo poskusili borovo. Po uvodu, kjer priporočajo Isteničevo kapljico, je mogoče dobiti meni petih jedi, ki stane 37 evrov, mogoče pa je naročiti tudi posamezne jedi. In prav to smo storili mi.
Suhomesnati izbor ...
Po pozdravčku, tortici s paradižnikom in pestom, smo se lotili najmanj ustvarjalne, a najbolj lokalno sledljive in nasitne kombinacije. Plošča mesnin in plošča sirov, domačih oziroma od okoliških kmetov, ki ju podprejo s fantastičnim hišnim kruhom. Mi pa, po poskusu s Korenikino malvazijo, tudi z belo Lavrenčičevo Burjo.
... in še bolj pisana plošča sirov.
In smo šli na špeh navadnega pujsa ter lardo mangalice, pa na damjakovo salamo, salamo mangalice in na mešano govejo/svinjsko salamo, pa na želodec, vrat pujsa in na isti del mangalice, še pršut je bil zraven. Domače in sosedove mesnine so dopolnili s siri od kozje albuminske skute prek mladih do staranih ovčjih, kozjih in kravjih sirov, da o špinačnih jagodah niti ne govorimo.
Cvetačni kipnik s sirom in popečeno slanino
Sledila je bučno-česnova juha z opravičilom, da je na vrtu toliko bučk, da jih še domači bik noče več jesti, nekako pa jih morajo porabiti. Zato so bučkine kocke in olupki za osnovo, na katero nalijejo juho. Ta je bila res dobro pripravljena, ob bučkah je bilo čutiti česen - ravno toliko, kot ga mora biti.
Še ena topla predjed je bil slasten cvetačni kipnik s sirom in slanino, sicer pa je jasno, da je najpomembnejša glavna jed, ki jo pri Koširjevih pripravijo bogato, ob natančno pripravljenem mesu na mizo prispe serija prilog in prilogic.
V kocke oblikovano mehko meso krškopoljskega odojka
Tri ogromne kocke krškopoljskega prašička so karamelizirali v brezovem sirupu in dodali korenjevo kremo, pikanten miso in majonezo, povrhu še cvetove kapucink in ocvrte krompirjeve olupke, pa še porcijo mladega krompirja so dodali. Še okusnejši je bil bikov flank steak, pečen v senenem loju. Zajetno porcijo so popestrili z zelenim poprom oziroma njega kremo, pa mlado čebulo in mozaikom svežih zelišč. Ni bilo slabo, daleč od tega, smo kimali ob Dolfovem cabernet sauvignonu.
Bikov "flank" stejk, pečen v senenem loju s kremo zelenega popra (na robu krožnika)
Morda je treba omeniti, da imajo na Griču tudi nekaj ribjih jedi, v glavni vlogi so seveda postrvi, a nas so zanimale sladice. Imeli so samo eno, a to res dobro: rikota s karameliziranimi marelicami in drobljenec z belo čokolado. Si lahko zamislite več? Če spite blizu ali če se ne bojite ceste v dolino proti Horjulu, bi bil odgovor vsaj ena iz množice žganic.
Fotogenične karamelizirane marelice in rikota na drobljencu
Povzetek
Luka Košir postaja ena najbolj zanimivih osebnosti v slovenski kulinariki. Ekstremna lokalna in sledljiva kuhinja z ustvarjalnimi recepti, ki ob domačem sadju, zelenjavi in siru ponuja še mangalice, krškopoljca, divjad, race in ribe. Jedi so pripravljene za uživanje in ne samo za fotografiranje.
Vinska ponudba je vsak dan širša. Razen delčkov Dolenjske so pokrili celotno Slovenijo in vprašanje je, kje se bodo ustavili.
Ocena
Rubrika Ocenili smo ni plačana. Izbor restavracij je prepuščen uredništvu in ocenjevalcu Mihi Firstu, ki restavracije obiskuje nenapovedano.