Vse več vinskih poznavalcev k belim, rdečim in rose vinom dodaja še eno kategorijo, oranžna vina. Preprosto povedano: gre za bela vina, narejena po postopku za rdeča.
Če so roseji rdeča vina, narejena po postopku za bela, je pri oranžnih ravno obratno. Pri delanju roseja se mošt takoj loči od lupin grozdja, zato se vino ne navzame njihove barve in močnih taninov. Oranžna vina pa so vina iz belega grozdja, ki tudi po več mesecev zorijo skupaj z lupinami – gre za postopek, ki mu vinarji rečejo maceracija.
Slovenski vinarji so eni glavnih pridelovalcev oranžnih vin
Ime oranžna vina je skovanka, ki je nastala v ZDA, označuje pa seveda bogato zlatorumeno do oranžno barvo vina. Ta vina so v zadnjih letih postala precejšen hit, a njihova pridelava nikakor ni novost. Tako so vinarji v naših krajih, predvsem na območju Brd in Krasa, ter njihovi italijanski bratje iz Furlanije Julijske krajine macerirana vina delali že veliko prej. Eden od najbolj zaslužnih za to, da so oranžna vina tako cenjena, je legendarni zamejec Joško Gravner, na nedavnem Festivalu vin v Ljubljani pa so svoja oranžna vina predstavili vinarji Vasja Čotar, Aleks Klinec, Valter Mlečnik in Franco Terpin, združeni v zadrugo Simbiosa.
"Naša vina so na prvi pogled mogoče netipična, v resnici pa odražajo spoštovanje temeljnih naravnih zakonov," je slogan Simbiose. Rezultat njihovega načina dela se vidi predvsem v oranžnih vinih, ki pa niso nikakršna novost. Vina so na podoben način pridelovali že njihovi "nonoti", oni pa zdaj znova stopajo po njihovi poti. Njihov glavni cilj je vino ohraniti čim bolj naravno, pri čemer jim pomaga ravno maceracija. Obstojnosti jim ni treba podaljševati z umetnimi sredstvi, saj za to poskrbijo snovi iz grozdnih lupin. Zaradi njih je vino precej bolj obstojno kot običajna bela vina, Aleks Klinec je recimo prepričan, da bodo najboljša šele po desetih letih.
Od zlate do skoraj rdeče barve
"Naša vina so zagotovo drugačna, od vsakega posameznika pa je odvisno, ali jih sprejme ali ne," je dejal Valter Mlečnik, preden smo začeli pokušati. Na delavnici Oranžna vina by Simbiosa smo poskusili po eno vino od vsakega vinarja, od lažjih do bolj strukturiranih: Čotarjevo vitovsko 2007, Klinčev jakot (sauvignonasse oziroma tako imenovani furlanski tokaj) 2007, Mlečnikovo rebulo 2007 in Terpinov sivi pinot Sialis 2006. Kot je posebna njihova pridelava, je poseben tudi okus – tanini so močni kot pri rdečih vinih, medtem pa ohranjajo arome belih sort. Zanimive so tudi njihove barve, od zlate Čotarjeve vitovske do že skoraj rdečega Terpinovega sivega pinota, ki popolnoma upravičijo naziv oranžna vina.
"Oranžno vino je kot črn kruh"
Kako pa oranžna vina sprejema širše občinstvo? Vinarji priznavajo, da so ta vina še vedno "posebneži", še posebej v času, ko so priljubljena predvsem sveža bela vina, torej njihovo nasprotje. Je pa Valter Mlečnik ob tem potegnil zanimivo vzporednico in vino primerjal s kruhom. Kot je dejal, so oranžna vina kot črn, sveža vina pa kot bel kruh. "Nekoč so pili naravno nefiltrirano vino in jedli samo polnozrnat kruh, zdaj pa hočejo sveža mlada vina in bel kruh," je pojasnil. Upa, da bodo ljudje znova spoznali kakovost tako polnozrnatega kruha kot naravnih, nefiltriranih, oranžnih vin.
1
