Razprodajne evforije ni več

Spoštovani šefi, če so imele v ponedeljek nekatere zaposlene dopust, naj vam sporočim, da to ni zato, ker so zdravile velikanskega novoletnega tigra, ampak zato, ker so šle na razprodaje. Je pa verjetno res, da je takšnih zaposlenih vsako leto manj, saj je bil letošnji prvi dan razprodaj bolj kot kura brez glave, ki še malce teka naokoli.

Po službeni dolžnosti (ja, seveda …) sem se tudi jaz odpravila malce vohljat po trgovinah, da si ogledam dejansko stanje. No, po službeni dolžnosti sem tudi nekajkrat potegnila svojo kartico, ah ne, to je samo tolažba, nakup je bil za dušo, a v tem trenutku ni pomemben. Na terenu sem ugotovila, da so razprodaje popolnoma izgubile svoj čar. Žal pa nisem uspela včeraj gledati poročil, da bi videla, koga trgovci krivijo za to, ampak moje mnenje je, da so si krivi popolnoma sami, čeprav bodo trdili, da je prodaja zadovoljiva, saj so imeli že Božičkove popuste in popuste dedka Mraza. Ja, pa ja, trgovine so polne oblačil.

Iz izložb so se bohotili napisi do 30 odstotkov, lepo vas prosim, toliko popusta si skoraj sama uredim z velikim nasmehom, dekoltejem in gotovino. Le nekaj svetlih izjem je bilo, kjer si resnično prišel v trgovino in doživel pravi utrip razprodaj – saj veste, puljenje, razmetavanje … Ja, 50 odstotkov na italijansko spodnje perilo, ki je po vrhu vsega še seksi, se pač splača kupiti. Moj prijatelj je komentiral: "Iskal sem vaju v trgovini, ampak vse so bile iste. Črn plašček, glave zakopane v cunje … ko so me pogledale, se mi je zdelo, da sem vsiljivec." Poleg spodnjega perila je veliko povpraševanje še v športnih trgovinah, kar je edino logično, saj se približuje vrh smučarske sezone in je odličen čas za nakup nove opreme. Edino tukaj so bile tudi vrste na blagajnah, a mene ni bilo v njih, saj je moj smučarski komplet znižan za samo 30 odstotkov, tako da naj se gredo solit.

Kupci postali pametnejši

Razen nekaj temnih izjem, mislim, da smo kupci postali z recesijo nekoliko modrejši, morda preudarni. Ne kupimo vsake stvari za vsako ceno, in če nam prodajalci ne ponudijo nekaj res odličnega, pač ne kupujemo več. Za 30 odstotkov se res ne splača več ob osmi uri zjutraj stati pred trgovino, trgovci pa so postali tako leni, da se jim niti ne da narediti kakšne akcije, kot je bila leta 2003, ko se je na Čopovi ulici sredi noči odvijal pravi stampedo, saj so ljudje drli v trgovine. In ne, težava ni v tem, da ne bi imeli denarja, saj sem prvi ponedeljek po božiču v eni od trgovin z igračami kupovala lego kocke za svojega nečaka, a so bile police dobesedno izropane. Trgovcem se pač ne da animirati kupcev, a bi se lahko malce potrudili in učili od Špancev, ki so v trgovini Desigual prvim stotim kupcem, oblečenim le v spodnje perilo, obleke ponudili zastonj. Niso zaslužili, je pa posnetek zajadral v svet in – kaj je lepšega kot brezplačen oglas?

Pa ne pozabite … dodatnih 20 odstotkov na prvotnih 30 ni enako 50.