Potrošništvo prešlo mejo razuma

Pariz – mesto romantike, ljubezni, sanj in visoke mode z velikim v-jem. Čeprav ni bil to moj prvi obisk francoske prestolnice, sem vseeno pričakovala veliko več prestiža, kot pa sem ga na koncu dobila. Pričakovala sem balzam za mojo radovedno modno dušo, a sem dobila le gruče zapravljivih turistov in modnih alternativcev.

Urejene Parižanke so bolj redkost kot pravilo, a obstajajo. Opaziti je, da se v svojih visokih petah sprehajajo bolj graciozno, kot to počno dame na ljubljanskih ulicah, a jih je veliko premalo, da bi zasenčile vse tiste, ki kličejo pozornost s pisanimi lasmi ali oblačili. Strgane kavbojke, uhani na vseh delih telesa, odštekane torbe in majice s sporočili. Le kanček tistega, kar doživiš na pariških ulicah. To je del drugačnosti, ki ti je Ljubljana ne ponudi v tako veliki meri, saj je veliko premajhna, a to ni tisti Pariz, ki sem ga pričakovala.

Še bolj pa me je razočaralo nakupovanje. Res je, da sem sama naredila gromozansko napako, ko sem se odpravila v najbolj znano in turistično veleblagovnico, a verjetno bi bil greh, da se vrnem iz Pariza brez obiska Galerie Lafayette. Tam pa: šok. Premikanje skoraj nemogoče, med zavijanjem je dobro uporabiti smernike, a ustavljanje je skoraj nemogoče, saj te tok ljudi popelje s seboj. „Potrošništvo je preseglo vse meje razuma,“ se je glasilo moje kratko sporočilo, ki sem ga poslala prijateljici v domovino, od koder sem dobila odgovor: „To je pa lepo slišati od tebe.“ Nisem prišla do spoznanja, to sem že vedela, prišla pa sem do zavedanja, ko sem zagledala vrsto Azijcev, ki stojijo pred varnostnikom, da bi lahko vstopili v oddelek Louis Vuitton, kjer si bodo kupili svojo pregrešno drago torbico. Nič drugačna slika me ni čakala na Elizejskih poljanah, kjer so varnostniki varovali trgovino Abercrombie & Fitch. To je bil le še en dokaz, da so vse meje potrošništva padle, da je razum odpovedal, a vseeno je v Sloveniji nekoliko bolje, saj v ponedeljek, ko o se začele razprodaje, nikjer ni bilo pretirane gneče.