Četrtek, 10. 1. 2008, 16.59
6 let, 7 mesecev
Vlado Kreslin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2
TIP: Eden redkih novejših slovenskih albumov s karakterjem, ki je tokrat malce bolj umirjen in akademski.
Vlado Kreslin je eden najbolj profiliranih, samosvojih in izvirnih slovenskih kantavtorjev ter definitivno eden najpomembnejših in najpopularnejših slovenskih glasbenikov vseh časov. Kreslin se s svojo glasbo bolj kot na zahodne trende opira na slovensko tradicijo in ljudsko izročilo. No, v njegovi glasbi pa ne manjka niti tistega brezčasnega »zahodnega« folk in klasičnega avtorskega (pop) rock naboja. Kreslin je v marsičem ustvaril ultimativno kombinacijo blišča svetovljanskega rocka in zelo intimne ter povsem slovenske avtorske melodike, ki največ (a še zdaleč ne vse) dolguje Prekmurju in tamkajšnjem bogatem ljudskem izročilu. Ta kombinacija vzorcev popularne in ljudske kulture je Kreslinu prinesla tudi status enega najpopularnejših glasbenikov, kar jih je kdajkoli bilo v Sloveniji. Kar nekaj njegovih skladb pa je že davno ponarodelo.
Na svojem najnovejšem albumu Cesta se Kreslin vrača v bolj osebna in intimna zvočna okolja, ki jih je občasno in zelo po svoje nekoliko zapustil na v vseh pogledih sijajnem predhodniku Generacija. Skladbe na Cesta so razdeljene v dva sklopa. Prvih osem, posebej za ta album napisanih skladb tvori sklop z naslovom Cesta. V drugem sklopu, ki nosi naslov Križišče, pa so Kreslinove obdelave borbenih, ljudskih oziroma ponarodelih skladb ter tudi dve verziji Kreslinovih starejših pesmi.
V celoti gledano je Cesta malce manj barvit in pester album od predhodnika Generacija. Kreslin in njegovi sodelavci so tokrat ustvarili kanček bolj komoren, manj naelektren in na nek način rahlo akademski zvok, kar je verjetno tudi posledica tega, da je precejšnjo vlogo pri nastajanju te plošče imel Gal Gjurin. Kljub temu pa na Cesta ne manjka sijajnih skladb, na katerih se Kreslin kaže kot čuten interpret ter izvrsten in pronicljiv tekstopisec, ki še vedno premore obilo ustvarjalne magije. Morda je le-ta tokrat malce bolj umirjena in zrela, ampak naj vas to ne zmede. Predvsem nekaj skladb iz sklopa Cesta zna postati večnih.
Vsekakor je Cesta še en odličen album, ki zelo, zelo štrli iz sicer že povsem brezoblične slovenske produkcije. Vlado Kreslin pa še naprej trdno ostaja na piedestalu največjega slovenskega kantavtorja.
