SiolNET. Trendi Glasba
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Neposredno uvrščeni na EMO 2010

2

termometer

Biografije izvajalcev, ki so neposredno uvrščeni v finalni izbor Eme 2010, ki bo 21. februarja v Marmornati dvorani Gospodarskega razstavišča.

Nuša Derenda (izvajalka) in Neisha (avtorica glasbe)

30. 3. 1969 se je v Brežicah rodila Anuška Žnideršič, deklica, ki je že v zgodnjem otroštvu pokazala svojo pevsko nadarjenost, saj je rada pela in nastopala pred poslušalci.

Ljubezen do glasbe jo je spremljala vse otroštvo, pela je v zborih, nastopala kot solistka na prireditvah, obiskovala glasbeno šolo in se učila igrati harmoniko. Ob koncu osnovne šole se je pridružila skupini mladih glasbenikov in to so bili njeni prvi koraki v svet zabave. Leta 2000 je Nuša na prvem Hitovem festivalu zmagala s pesmijo Ni mi žal, decembra leta 2000 pa je pri Založbi kaset in plošč RTV SLO izdala tudi zgoščenko z istim naslovom. Sama pri sebi je mislila, da je bilo to leto najuspešnejše, vendar se je zmotila. Že leto kasneje se ji je namreč nasmehnila zmaga na EMI, ki ji je prinesla še večjo medijsko prepoznavnost. Za pesem Ne, ni res (Energy) je bila tudi sama prepričana, da je zelo dobra in to je potrdil Evrosong 2001 v Kopenhagnu, saj se je Nuša uvrstila na odlično sedmo mesto. Uspehov v letu 2001 še kar ni bilo konec, saj je Nuša prejela Viktorja popularnosti na področju glasbe, ki ga vsako leto podeli revija Stop, dobitnika pa izglasujejo bralci. V svojo zbirko priznanj je dodala še Zlatega petelina za pesem Ni mi žal. Uspešno in hkrati naporno leto se je zaključilo še s tem, da je bila Nuša izbrana za eno od kandidatk za laskavi naslov Slovenka leta 2001. Leto 2002 je zaznamovala zmaga na Slovenski popevki s pesmijo Pesek v oči, v začetku decembra pa je izšla že njena tretja samostojna plošča z naslovom Na štiri oči. V letu 2003 se je udeležila 3. HIT festivala, na katerem je zmagala s pesmijo V ogenj zdaj obleci me, pesem pa je prejela še številne nagrade strokovne žirije, in sicer za najboljši tekst, ki ga je napisala Urša Vlašič, za najboljšo priredbo, kjer gredo zasluge Alešu Čadežu in nagrado za najboljšo skladbo avtorja Matjaža Vlašiča. Na tem festivalu so z Nušo nastopili tudi fantje skupine Primavista, ki so še vedno njen spremljevalni bend. Septembra istega leta se je udeležila tudi 3. Mediteranskega festivala Megahit 2004, ki je potekal v turističnem središču Fethiye v južnem delu Turčije. Izmed petnajstih udeleženk je s pesmijo Devil zasedla odlično 3. mesto. Februarja 2005 se je ponovno odločila za sodelovanje na evrovizijski melodiji. Kljub temu da pesem Noe, Noe na EMI ni zmagala, so jo poslušalci odlično sprejeli. Po toliko priznanjih in nagradah je Nuša v zadnjih letih začela iskati izzive še drugje. Februarja 2006 ji je uspelo organizirati in izvesti zelo uspešen prvi samostojni koncert v Cankarjevem domu, kjer je nastopala skupaj s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV SLO, dirigentom Patrikom Greblom ter uglednima gostoma, Ditko Haberl in Johnnyjem Loganom, ki sta njenemu koncertu dodala še večjo težo. Tudi leta 2008 ni počivala. Po nekajletnem premoru je ob podpori avtorja in producenta Raaya ter založbe Menart meseca aprila izdala zgoščenko Prestiž ter posnela videospot za pesem Danes vračam se. Leta 2008 je Nuša praznovala 10. leto delovanja na slovenski glasbeni sceni. Čeprav na glasbenem področju ves čas žanje lepe uspehe, ji največ pomenijo sinova Matevž in Gašper ter soprog Frenk. Sama pravi, da bi bili brez družine tudi največji uspehi nesmiselni.

Neisha je ena večjih slovenskih glasbenih ustvarjalk sodobne dobe. Zaradi svoje avtorske inspiracije, glasbene raznolikosti, interpretativnih zmožnosti in ne nazadnje zaradi svoje intenzivne glasbene radovednosti. Ne glede na dejstvo, da je v njenem glasbenem jeziku zlahka prepoznati elemente visoke kulture, je Neisha kot osebnost presenetljivo realna. Mnogi v osebnem stiku z glasbenico presenečeno ugotavljajo, da genialni glasbeni um impresivnega mladega dekleta v resničnem življenju včasih izraža dekliško navihanost, včasih melanholijo, drugič spet drznost v mnenju ali pa popolno ignoranco nad stvarmi, ki jih sama uvršča na konec osebne prioritetne liste. Septembra 2005 je izdala svoj prvi album z naslovom Neisha, ki je čez noč osvojil vse generacije. Po izidu je bil album deležen blestečih kritik (Album leta, Odkritje leta ...). Neisha je bila predstavljena na naslovnicah vseh pomembnih revij. Njen prvi singel Planet za zadet je potrdil napovedi, da bo postal eden največjih slovenskih radijskih hitov leta in res je osvojil prestižni naslov Najboljša pop skladba leta 2005. Leta 2006 je prejela prestižno nagrado Viktor za najbolj popularno glasbenico, njen album Neisha pa je osvojil lovoriko najbolj prodajanega albuma v Sloveniji.

Tangels

Glasbeno skupino Tangels, ki je ustanovljena pod okriljem komponista, producenta in izvajalca Raaya, sestavjata dva ženska (Marjetka, Kataya) in dva moška vokala (Raay, Mitja). Skupina posega večinoma po glasbeni interpretaciji pop glasbenega žanra, deloma tudi po rockovskih in soul baladah ter jazz standardih, njihova avtorska ustvarjalnost pa zasleduje čisto estetiko večglasnega pop mainstreama, klasične popovske balade in različnih variacij. Popovska glasbena govorica zajema najširši spekter ciljne publike. Doseže mlajšo publiko, ki znova in znova odkriva vrhunce osemdesetih in devetdesetih let 20. stol. in zbuja spomine starejše generacije, ki se ob Tangels vrača v čase svojih mladostnih let. Vokalni kvartet s svojo barvito zvočno interpretacijo in izborom všečnih in večnih melodij svetovnega repertoarja dopolnjuje z lastnimi avtorskimi skladbami. Ena izmed njih je Life Goes Up, ki odraža njihov slog, glasbeno atmosfero in pop interpretacijo in je ena redkih slovenskih skladb, ki se je pogosto predvajala na najbolj poslušanih slovenskih radijskih postajah, kar si zasedba šteje kot veliko priznanje, saj je v dandanašnjih vedno bolj zahtevnih in strogih glasbenih shemah in kriterijih težko priti do dnevnega predvajanja, ki pa je pomembno, da te lahko slišijo in ne jemljejo kot enega izmed mnogih – kar se dogaja ob poplavi izvajalcev v Sloveniji.

Anastazija Juvan

Rodila se je Beogradu v umetniški družini kot plod ljubezni očeta gledališkega igralca in mame baletke. Še kot čisto majhna deklica je kazala veselje in talent do glasbe in nastopanja. Pri petih letih je začela z igranjem violine, ki je do danes zaznamovala njeno pot. Je violinska pedagoginja ter vodja obetavnega mladinskega orkestra Anastasia Strings. Je tudi mamica treh fantov, na katere je zelo ponosna. Ob vzpodbudi svojega moža glasbenika Mirana Juvana je začela z ustvarjalnim delom tudi na drugih področjih. Tako se je začelo avtorsko sodelovanje, ki je obrodilo nekaj pesmi, ki jih danes izvajajo Alenka Godec, Anžej Dežan ter drugi. Nazadnje sta se skupaj z možem odločila, da tudi sama predstavita nekaj avtorskih izdelkov, med katerimi je tudi Nežna, s katero se bodo predstavili na EMI 2010. Nežna je pesem z izpovednim besedilom, glasbo zanj pa je napisal Anastazijin mož Miran. Pesem je v celoti njuno avtorsko delo, od prvotne ideje do končne izvedbe. V projektu Nežna je vse posneto v živo vključno z godalnim orkestrom GŠ Domžale Anastasia Strings, ki mu Anastazija tudi dirigira in je za to pesem posnel prečudovito godalno podlago. Čeprav je odrov vajena, ker veliko nastopa doma in v tujini kot dirigentka orkestra A. S., se je kot pevka prvič predstavila občinstvu v Cankarjevem domu na mednarodnem večeru šansonov La Vie en Rose 2009, katerega organizatorka in idejni vodja je naša priznana umetnica Vita Mavrič. Anastazija v petju zelo uživa in se hkrati veseli novih izzivov. Z možem pa upata, da se vas bo njuna pesem dotaknila in da boste začutili kanček čarovnije, ki se skriva v njej.

Hamo in Gal

Gal Gjurin Avtor, pevec, multiinštrumentalist, producent, literat, rojen v Ljubljani 12. novembra 1978, se je po maturi vpisal na ljubljansko Filozofsko fakulteto, smer slovenistika in sociologija kulture. Med drugim je tudi dobitnik nagrade Slovenskega šansona 2005, nominiran je bil za najboljši slovenski knjižni prvenec 2002 (Mesto, zal. Mondena, 2002). Poezijo in prozo objavlja v uglednejših literarnih revijah in drugih publikacijah. Njegova literatura je prevedena v češčino, srbščino, slovaščino, italijanščino in angleščino, hkrati jo lahko najdete v antologiji slovenske poezije Mi se vrnemo zvečer (zal. Beletrina, 2004) in Antologiji slovenske erotične poezije (zal. Mladinska knjiga, 2008). Za njegovo glasbeno delovanje je značilno spretno spajanje glasbenih stilov in splošna multižanrskost. Komponira in izvaja tudi avtorsko orkestrsko in filmsko glasbo, glasbo za dramske in plesne predstave. Prireja glasbene delavnice improvizacije, kompozicije in skupinske igre doma in v tujini.

Hamo Matevž Hamo Šalehar je rojen leta 1976. Ena izmed njegovih okupacij je tudi glasba, in sicer deluje kot vokalist, instrumentalist, kitarist in basist. Deloval je v različnih glasbenih skupinah, kot so Babewatch, Mojo Hand, Big foot mama, Tribute 2 love, Kosta, Leteči potepuhi, Onyx, na festivalu Ema pa bo sodeloval s priznanim avtorjem in pevcem Galom Gjurinom. Prejel je že več nagrad, med katerimi izstopata dva viktorja popularnosti in dva strokovna viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo (As ti tud not padu in TLP).

StereoTipi

Člani skupine StereoTipi Janez Rupnik (glavni vokal, kitara), Vatroslav Tomac (klaviature, vokal), Rafko Mohorič (kitara, vokal), Vasja Lapanja (bas, vokal) so začeli glasbeno pot že v gimnazijskih letih. Zrasli so ob zvokih Guns N' Roses, Pearl Jam, RHCP in preigravali v vseh možnih idrijskih kleteh in zaprašenih prostorih. Glede na to da so v Idriji, kjer ima vsaka garaža svoj bend, igrali v različnih zasedbah, kjer so se člani glasbenih skupin menjavali kot na hokejskih tekmah, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bodo stopili skupaj in osnovali svojo skupino. To se je zgodilo spomladi leta 2007, ko je sodelovanje z avtorjem Daretom Kauričem privedlo do prvega singla skupine z naslovom Ljubi me, ki velja tudi za njihovo najbolj prepoznavno skladbo. Nato je uspešnemu singlu sledil še odličen videospot, ki je kar nekaj časa kraljeval na slovenskih videolestvicah. Preboj skupine na glasbeno sceno je bil hiter in leta 2007 so prejeli plaketo zavoda IPF za najboljšo skupino, leta 2008 pa so bili sprejeti na izbor za Evrovizijo 2008 s skladbo Naravnost v srce. Sledilo je razburljivo obdobje, ker so se s prvotnim bobnarjem razšli, kar pa jih na njihovi ustvarjalni poti ni ustavilo. Februarja 2008 so StereoTipi na izboru Diamanti, ki je potekal izključno z glasovanjem poslušalcev, osvojili nagrado New Diamant za najboljšo skupino 2007, leta 2009 pa so bili sprejeti na festival MMS s skladbo Ples v dežju. V glasbi StereoTipov se začuti marsikakšna glasbena zvrst, ki pokaže raznolikost tako v njihovem osebnem glasbenem okusu kot privrženosti novim glasbenim trendom, zato lahko v njihovi glasbi najdete vse od rokerskih rifov, poletnih ritmov pa do večglasnih melodij.

Vlado Pilja

Rodil se je 25. 7. 1973 v Ljubljani. Po vojaški šoli je končal srednjo trgovsko šolo. Je vokalist, igra pa tudi kitaro. Glasbeni začetki: rockerski bend Nasty, leto dni uspešnega koncertiranja na Nizozemskem s skupino Gas, spremljevalni vokali različnim glasbenikom (Miran Rudan, Dadi Daz, Drinkersi, Vajta ...), nastopi po Sloveniji s skupino Red District leta 2006, 2007 nastopi z Nušo Derenda in skupino Primavista, Melodije morja in sonca leta 2006 in 2007, leta 2008 dve oddaji Zvezde pojejo, pred kratkim je posnel uvodno špico za novo humoristično nadaljevanko Danes dol, jutri gor.

Lea Sirk

Je dvajsetletna Koprčanka, diplomirana klasična flavstistka, po srcu pa ambiciozna pevka, ki rada prisluhe koncertom dobrih glasbenikov, od jazza do klasike ... Zelo rada tudi sama sede za klavir in ustvarja nove skladbe, vendar čuti, da za to še ni najbolj primeren čas. Temu se bo posvetila po končanem magisteriju, ko ima namen odpreti tudi svojo privatno glasbeno šolo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin