Zakaj so televizijski vampirji in zombiji tako priljubljeni?

Pravijo, da je zombijevska serija Fear the Walking Dead med bolj pričakovanimi novosti letošnjega poletja. V ozadju njenega ustvarjanja je ameriška televizijska in produkcijska hiša AMC, katere program je mogoče pri nas spremljati od novembra lani.

Ljubezen in družina v zombijski apokalipsi Ljubezen in družina, ne pa nasilje in boj, bodo v središču serije o začetku zombijske apokalipse, ki se bo posvečala družinski dinamiki. Pod drobnogledom bo tako močen ljubezenski odnos med glavnima protagonistoma Madison (Kim Dickens) in Travisom (Cliff Curtis) je za Vanity Fair povedal ustvarjalec serije Robert Kirkman.

In kot še zagotavlja Kirkman, zombiji, ki jih bo mogoče videti, ne bodo tako zelo strašljivi, ne tako gnilobni in propadajoči. Nasilje, ki ga bo mogoče videti bo čim bolj skrb vzbujajoče, temni momenti zgodbe pa bolj ali manj s človeškim obrazom – kar koli si že pod tem predstavljajo ustvarjalci. Serija o propadanju sveta in o živih mrtvecih tako stavi na čustva in ne na junaške borbe in zmage.

Zaljubljeni zombiji Serija Fear the Walking Dead je tako še ena v nizu zombijevskih ali vampirskih ekranizacij, ki se v zadnjem času množijo. Prikazni, ki so ne žive in ne mrtve, in so svoj prostor naše v fikciji in virtualnosti, se danes kar tarejo po filmih, televizijskih nadaljevankah, knjigah, v gledališču in računalniških igricah. In kako jih je mogoče med drugim razumeti? Podobe, ki prihajajo iz sveta mrtvih med žive, rahljajo mejo med življenjem in smrtjo. Grozo in strah vzbujajo, ko se mrtvi med žive vrnejo samovoljno in ogrožajo ureditev sveta, ki je nastala po njihovem odhodu.

Pri čemer je drugače pri zombijih in vampirjih, ki niso ne mrtvi in ne živi. So lahko strašljivi in grozljivi, pa ne nujno, kot tudi ne nujno skrivnostno erotično privlačni. Velikokrat prav vsakdanji, kdaj nemočni, pogumni, nesrečni, bojeviti, zmagoviti, zaljubljeni …

Zombiji so revni, neumni in nas napadajo od zunaj Med vampirji in zombiji, ki si delijo vmesni svet med živimi in mrtvimi, so še druge povezave. Razmerje med njimi na primer filozof Slavoj Žižek opisuje skozi razredni boj v globalnem kapitalizmu. Vampirji so bogati, živijo med nami, zombiji pa so revni, grdi, neumni in nas napadajo od zunaj. Vampirji pijejo kri, zombiji so tisti, ki so jim drugi izpili kri je v kolumni za tednik Mladina pred dvema letoma zapisal sociolog Jože Vogrinc. Vampirji so izkoriščevalci in zatiralci, pijejo kri in izsesajo žrtev do konca. So nemrtvi, vstajajo iz krst in pijejo kri. Model za njih, z neštetimi različicami, jim ponuja srednjeveški vlaški plemič, grof Dracula.

Drugače je z zombiji, ki prihajajo s Karibov, s Haitija, kjer pod tem pojmom opisujejo pojav oživljanja mrtvega telesa z magijo. Živ model zanje, kot je še zapisal Vogrinec, so sužnji afriškega rodu, ki so jih zgodnji zahodnoevropski kapitalisti prepeljali na Zahod.

Zombi kot brezvoljna oseba V Slovarju slovenskega književnega jezika je pod geslom vampir zapisano, da gre za ljudsko verovanje o mrtvecu, ki vstaja ponoči iz groba in sesa ljudem kri. Slabšalno pa, da besedo uporabljamo za brezobzirno, neusmiljeno in izkoriščevalsko osebo.

Za pojem zombi zapisano, da gre po nekaterih verovanjih za mitološko bitje, ki je s pomočjo magije oživelo. V ekspresivnem smislu pa da se s tem naslavljamo osebo, ki je počasna v svojih reakcijah, brezvoljna in neobčutljiva za okolico.

Na najosnovnejši ravni smo vsi zombiji V družbenem kontekstu pa tako zombi kot vampir ponujata različna metaforična branja. Že omenjeno združevanje ter rahljanje sveta mrtvih in živih je tako le eno od teh. Gre za prehajanje dokončnosti, vračanje, predvsem pa senco nekoč obstoječega, ki se znova pojavlja v spremenjeni obliki in vsebini.

Zombiji so ljudje, ki pa se ne vedejo več kot ljudje, niti niso tako videti, je zapisal Žižek. "Na najosnovnejši ravni naše človeške identitete smo vsi zombiji. Biti zombi pomeni nično človečnost, nečlovečno/mehanično jedro človeškosti," je dodal. Zato šok ob srečevanju z zombijem ne predstavlja spoznavanja s tujo entiteto, temveč gre za šok ob soočanju z zanikano človečnostjo.

Z ljubeznijo proti propadanju sveta Ob srečevanju z zombiji v televizijskih in filmskih različicah današnjega časa je njihov pojav v okoliščinah globalnega kapitalizma in njegove krize tako mogoče brati tudi skozi perspektivo manjkajoče človečnosti. To, kar bi lahko v kontekstu razrednega boja pripisali vampirjem. Na drugi strani pa je zombijevstvo v tem primeru mogoče navezati na spremljanje različnih oblik teptanja človečnosti, njenega zatiranja.

A živi mrtveci kažejo, da se življenja kljub vsemu ne da kar tako zatreti. Žeblje krste je mogoče izbiti in vstati od mrtvih. Tako je sporočilo, ki ga prihajajoča serija Fear the Walking Dead – kar je seveda pred premiero mogoče razbirati in ugibati le na podlagi namigov in napovedih – v tem kontekstu morda prinaša, prav to, da je v propadajočem svetu mogoče obstati s pomočjo ljubezni.

Torej na podlagi povezovanja posameznikov v tandem, skupnost, temelječo na zaupanju, solidarnosti in zavezništvu. Morda je to ena od možnosti, ki jo bo mogoče videti, razbirati na televizijskih zaslonih, če le ne bo pomen družine in partnerstva zavezan kakšni drugi ideji ali celo moraliziranju. Morda pa je ljubezen lahko tudi tista, ki preusmerja pozornost posameznika od družbenega dogajanja, ga vleče stran od izpostavljenega in aktivnega položaja v svetu. Ali pa je poudarek ravno na tem, da je v navezovanju, povezovanju in sodelovanju moč. A kot rečeno, več bo jasno avgusta.