Četrtek, 22. 10. 2009, 15.23
7 let, 3 mesece
Toby Keith
TIP: Zelo dober country album s pravo dozo tradicije in kančkom modernega zvoka.
Toby Keith je eden najpopularnejših in najbolje plačanih še delujočih country izvajalcev. Prodal je že več kot 30 milijonov , ameriška radijska organizacija pa je izračunala, da je imel na ameriških radijskih postajah kar 63 milijonov predvajanj.
American Ride je njegov trinajsti studijski album, če odmislimo dva krščanska albuma. Keith tudi na tej plošči nadaljuje s tipičnim sredinskim countryjem, ki ga občasno prežema rahel rockerski naboj in tisti tipičen ameriško barvit radijski zvok. Keitha pa včasih zanese tudi v rahlo southern obarvane vode ter na drugi strani tudi v bolj prvinski in rahlo bolj akustičen country.
Kieth je znan po tem, da na vsak album uvrsti skladbo (ali dve), ki je malo drugačna od ostalih. Tokrat je to rahlo folk rock obarvana naslovna skladba, s katero je že devetnajstič osvojil vrh lestvice country singlov. Pesem pa govori o vse manjšem pomenu »tistih pravih« ameriških vrednot in tudi religije. O slednji Keith pravi: »Plazme so vse večje, bog pa vse manjši.« Zanimivo je, da je to edina skladba na albumu, ki je v celoti delo drugih avtorjev. Je pa že kar stalna praksa, da Keith za single izbira skladbe, ki jih ni napisal sam. Druga precej posebna in morda najboljša pesem albuma pa je čutna balada Cryin' For Me (Wayman's Song), ki jo je Keith posnel s tremi velikani jazza – Davom Kozom, Marcusom Millerjem in Arthurjem Thompsonom. Pesem ima rahlo jazzy vibracijo in neko disciplino, ki je v tej glasbi sicer ni slišati. Kljub temu pa zveni zelo izvorno in pravoverno country.
Toby Keith je z American Ride še enkrat zadel v polno. Keith je mojster tega, da zna v enostavne besede in preprosto glasbo vnesti občutke, ki jih vsak dan doživlja povprečen Američan. Pri tem pa je še zelo tradicionalen in kot pravi v naslovni skladbi, še vedno ponosen, da lahko živi v ZDA.
American Ride je logično nadaljevanje Keithovih prejšnjih albumov in še en odličen primer tega, da se da v okoljih tradicionalnega countryja še vedno napisati zanimivo skladbo oziroma narediti privlačen album.