Slovenci ljubimo Zaz

Ljubljanske Križanke so pokale po šivih že okoli devete ure, ko je na oder stopila slovenska glasbena skupina Manouche, ki se je javnosti prvič predstavila pred približno enim letom, ko so izdali prvi single Kje si lubi? Skupino, ki se po navdih vrača v 30. in 50. leta, sestavljajo Robi Pikl, Petra Trobec, Luka Ipavec, Marco Grabber in Krešimir Tomec. Dobro izbiro predskupine, ki jo žanrsko lahko opredelimo kot gipsy swing house, so potrdili številni vzkliki in poplesavanja, zato so se Manouche ob koncu stežka poslovili.

Nekaj minut čez deseto je bil čas za Zaz, ki je koncert začela s priljubljeno Les passants. "Passe, passe, passera la dernière restera" je glasno odmevalo že ob prvi pesmi, ki so jo prepevali vsi – od najmlajših obiskovalcev včerajšnjega koncerta, ki so šteli okoli osem let, pa vse do seniorjev. Navdušenja nad mlado francosko pevko s pravim imenom Isabelle Geffroy, ki je znana po mešanju francoskega varietéja z različnimi glasbenimi stili – od jazza, šansona in gipsy swinga do akustičnega rocka, ni zmanjkalo niti ob drugih, nekoliko manj znanih pesmih, ki jih na njenem prvencu Zaz, ki je izšel pred dvema letoma, ni mogoče najti.

Pričakovano je največji odziv doživel Zazin največji hit Je Veux, s katerim je zaslovela in pritegnila pozornost širšega kroga občinstva. Zanimiv je bil tudi veličasten uvod v omenjeno pesem, pri katerem je zaigrala celo na tibetanske posode, priredbo znane pesmi The Pointer Sisters I'm so excited, ki je sledila njenemu največjemu hitu, pa bi brez težav lahko izpustila.

Isabelle je performerka brez konkurence, zato ni čudno, da je od prepevanja po ulicah pariškega Montmartra do nastopa pred deset tisoč glavo množico na stadionu Hendaye, minilo relativno malo časa. S svojim unikatnim hripavim glasom z izjemnim razponom se hudomušno igra, ob izjemni vokalni interpretaciji pa ob poskočnih ritmih na vso moč skače in, ko je treba, še praska in piha kot mačka. Nato je nekaj časa mila, ko na primer ob kitari zapoje Port coton, potem pa spet rjove in vriska, ko se oglasi rockovska kitara. Ko vmes navrže še nekaj slovenskih besed v stilu "Pustite si živeti", ne morete ostati hladni. Ne dvomimo, da bomo ljubko Francozinjo pri nas videli še kdaj, a naslednjič naj organizatorji razmišljajo o večjem prizorišču, saj bi se marsikdo strinjal, da so bile včeraj Križanke za tak koncert premajhne.

Intervju z Zaz si boste na Planet Siol.net lahko prebrali v torek, 15. maja.