Petek, 20. 5. 2011, 14.18
7 let, 9 mesecev
Sean Penn kot zamorjeni roker
Film italijanskega režiserja, ki se dogaja na Irskem in v ZDA, tekmuje za zlato palmo in je spet pomagal utiriti canski festival v običajne tirnice, potem ko so včeraj s festivala izključili Danca Larsa von Trierja. Pennov zdolgočasen obraz, bela polt, rdeče ustnice, črnilo na očeh ter skuštrana črna pričeska spominjajo na pevca The Cure Roberta Smitha in Ozzyja Osbourna. Njegove besede izražajo splošno nezadovoljstvo in razočaranje nad življenjem.
Največje bogastvo Irske so Irci
Občutek obupa se razblini, ko z ženo – igra jo Frances McDormand – zapusti domači Dublin in se odpravi na maščevalni pohod v upanju, da bo našel nacista, ki je v koncentracijskem taborišču ponižal njegovega očeta.
Na vprašanje, zakaj je sprejel vlogo nekdanjega rokerja, je Sean Penn dejal: "Sorrentinovi filmi imajo posebno vzdušje. On snema hitre filme o počasnih ljudeh in zabavne filme o žalostnih ljudeh. Njegova človečnost daje filmom smisel." Sorrentino in Penn sta se o filmu pogovarjala že pred tremi leti in takrat je Penn režiserju obljubil samo: "Paolo, kadarkoli, kjerkoli."
O snemanju na Irskem pa je povedal, da Irska trpi izjemno recesijo. "Irska odseva ekonomski položaj, v katerem se vrti ves svet. Največje bogastvo Irske pa so seveda Irci sami."