S "pleh muziko" in torto v novo sezono Liffa

"Je film kaj popraskan?" - "Ja, malo pa je." - "Super!"

Ljubljanski mednarodni filmski festival, ki Ljubljano in Maribor zalaga z najboljšimi filmskimi dosežki že četrt stoletja, se letos morda še bolj kot sicer obrača v preteklost. V času, ko je vedno več filmov posnetih v digitalni tehniki in predvajanih na malih zaslonih, se je programski direktor festivala Simon Popek odločil, da bo enega od sklopov festivala posvetil tistim filmom, ki jih je najbolje gledati na platnu.

Na včerajšnjem odprtju filma se je tako prav po filmofilsko veselil, da jim je uspelo v Franciji na 35-milimetrskem filmskem traku, ki je povrhu vsega še pristno popraskan, dobiti film Playtime Jacquesa Tatija, ki bi ga na manjšem zaslonu verjetno velik del zamudili. Čar Playtima, mojstrsko posnete komedije, je namreč v podrobnostih. V glasnih čevljih uradnika, ki koraka po neskončno dolgem marmornatem hodniku, v zvokih usnjenih stolov, ki se ugreznejo skupaj z zadnjico uporabnika, v stojalu za luč, ki postane tudi drog v avtobusu, in drugih malenkostih modernističnega Pariza, katerega neskončno steklene in marmornate površine ljudem otežujejo vsakdanje opravke.

Film brez dialogov z bogato zgodbo Playtime velik del filma deluje kot kritika modernizma, ki s svojim minimalizmom in sterilnostjo uniformira svetovne prestolnice. Slavni Eifflov stolp se v filmu, čeprav v njem mrgoli turistov, pokaže zgolj v odsevu enih od številnih steklenih vrat, medtem ko vsi preostali interjerji delujejo tako podobno, da pogosto ne vemo, kje anonimni junaki sploh so.

A ves red in sterilnost se podreta v zadnjem delu filma, ko vse junake srečamo na zabavi v čisto novi restavraciji, kjer so stene še vedno mokre od barve, ribe pa prevelike za okence kuhinje. V verjetno najbolje posneti zabavi v filmski zgodovini so se prepletale radosti in tegobe gostov in osebja, kjer je bil vsak prizor nabit s humorjem, zaporedje banalnosti pa se je stopnjevalo do stopnje, ko je bil že vsak plesni gib na smrt smešen.

12 dni filmske klasike in najnovejše produkcije V slogu filmske zabave so po filmu v dvorano prišli člani godbe na pihala, ki so zaokrožili zabavni program odprtja, ki ga je vodil Bojan Emeršič. Ta je občinstvo zabaval s prigodami s kampiranja pred straniščem, nato pa je na posnetku skupaj s kuharjem Janezom Dolšakom Liffu spekel rojstnodnevno torto. Peko so naslovili Liffe išče šefa (chefa), ob čemer je Emeršič poudaril, da naslov ne namiguje na morebitne kadrovske čistke nove direktorice Uršule Cetinski in da Popek "še ni šel v cvet".