Robbie Williams – Swings Both Ways

Robbie Williams je, v zasebnem in glasbenem smislu, odrasel. Končal je z divjimi leti pop ikone, se umiril in si ustvaril družino. Po evforiji, ki jo je na glasbeno sceno prinesel s fantovsko skupino Take That, se je pred več kot desetletjem uspešno podal na samostojno glasbeno pot, v kateri je nanizal marsikatero uspešnico, prekrižal je tudi mnogo glasbenih žanrov. Stalnica, predvsem pa zaščitni znak vseh njegovih projektov, albuma Swings Both Ways, ostaja njegov glas, ki je zagotovo eden od najbolj prepoznavnih v svetovni popularni glasbi.

Njegov prvi izlet v popevkarske swing melodije se je zgodil leta 2001, ko je izdal album Swing When You're Winning, poln zapomnljivih in poslušljivih priredb swing in popevkarskih standardov, ki jih radijske postaje še danes z veseljem spustijo v eter. Se spomnite žvižgajočega gospoda Bojanglesa (Mr. Bojangles) in velike uspešnice, dueta Something Stupid, h kateremu je privabil hollywoodsko divo Nicole Kidman? S to ploščo je Robbie napolnil tudi slovito dvorano The Royal Albert Hall, posnetek koncerta ob spremljavi orkestra pa je izšel tudi na devedeju. Pevcu je uspelo pesmi iz tiste dobe popevkarstva, za mnoge zlate, priljubiti svojemu mlajšemu in sodobnejšemu občinstvu, tudi to pa je Williamsova velika odlika.

Plošča Swings Both Ways se od te iz začetka tisočletja razlikuje predvsem v tem, da je na njej vsaj polovica avtorskih skladb. Spisala sta jih Robbie in njegov prijatelj, producent Guy Chambers, ki je s pevcem sodeloval tudi pri njegovem albumu Escapology iz leta 2002. Prav od tu je tudi nežnejša priredba pesmi Love Supreme, za ta namen preimenovane v Swing Supreme. Tej se na plošči pridružujejo še priredbe I Wan'na Be Like You, Dream a Little Dream, Soda Pop, Puttin' on the Ritz, Little Green Apples, Minnie the Moocher in If I Only Had a Brain. Robbieju, ki tatuje v svoji swing izdaji skriva pod uglajenimi oblekami (stajlingu pa je za novo ploščo dodal še blond pramen v laseh), se pri nekaterih skladbah pridružijo kolegi z glasbenih lestvic. Prav dueti so morda največja odlika albuma, saj pesmim dodajo igrivost in element pričakovanja. Robbie je namreč znan tudi po svoji duhoviti in pristni komunikaciji z občinstvom, izvrstno pa ta dialog izpelje tudi pri takšnih sodelovanjih. V času pred božičnimi in novoletnimi prazniki je tako predstavil tretji singel s plošče, Dream a Little Dream, pri katerem se mu je pridružila krasna Lily Allen. Kot nalašč za zasnežene zimske večere.

Družbo mu dela še ena pevska zvezdnica, ameriška čudežna deklica Kelly Clarkson, s katero sta posnela Little Green Apples. Nekaj moških besed pa Robbie v pesmi Soda Pop izreče z Michaelom Bubléjem, morda najbolj znanim popevkarjem, ki je uspešno pomladil marsikatero zimzeleno skladbo. Tu sta še dueta z Ollyjem Mursom (I Wan'na Be Like You) in Rufusom Wainwrightom (naslovna Swings Both Ways), zadnjega bomo prihodnje leto lahko poslušali tudi v Cankarjevem domu. Pestra skupina glasbenikov, ki so se z veseljem odzvali vabilu na snemanje z Robbiejem.

Ob priredbah so tu še avtorske skladbe, ki pa gredo v ušesa počasneje. Daleč od tega, da ne bi bile dobre in pristno zapisane božajočim ritmom swinga, le poslušati jih moramo večkrat, da nam zlezejo pod kožo. Med do zdaj še neslišanimi pesmimi morda najbolj izstopata Go Gentle in Swing My Shoes. Album Swings Both Ways je tako morda daleč od tega, da bi prispeval kakšno bodočo žanrsko klasiko, je pa vsekakor dobrodošel album, ki poustvarja morda že pozabljene melodije, neko skoraj izgubljeno vzdušje. Če komu, to uspeva prav Robbieju, ki mu, z zavidljivimi zabavljaškimi spretnostmi, uspe z vsako ploščo ustvarjati različne vloge. Od nepoboljšljivega romantika do razuzdanega zvezdnika, od pevca, preoblečenega v žensko, do gospoda, ki se v lakastih čevljih in z metuljčkom spogleduje z orkestrom.