Orson Welles kritiziral svoje igralske in režiserske kolege

Kot poroča Guardian, so na dan prišli še neobjavljeni avdioposnetki, na katerih je filmski velikan Orson Welles odkrito spregovoril o svojih negativnih, pa tudi nekaterih pozitivnih občutkih do nekaterih največjih filmskih imen svojega časa.

Igralca Laurencea Olivierja je označil za neumnega, Spencerja Tracyja za sovražnega, Charlieja Chaplina za arogantnega, Bette Davis pa, kot je dejal, ni mogel niti pogledati. Joan Fontaine je po njegovem mnenju premogla le dva izraza, Norma Shearer pa je bila "ena najmanj talentiranih dam na velikem platnu".

Gre za posnetek pogovorov Wellesa in njegovega prijatelja, režiserja Henryja Jagloma – nikoli niso bili namenjeni javnosti, služili naj bi le kot priprava na avtobiografijo. Ta ni bila nikoli napisana, saj je režiser leta 1985 zaradi infarkta nenadoma umrl, posnetki pa so obležali v prijateljevi garaži.

Posnetki so se nato znašli v rokah zgodovinarja Petra Biskinda – ta je na njihovi osnovi izdal knjigo My Lunches with Orson. Po njegovem mnenju posnetki, v katerih govori o vzponih in padcih svoje kariere ter ljudeh, ki jih pozna, Wellsa razkrivajo v še nikoli videni luči. "Ne gre za intervju, v katerem bi se režiser pogovarjal z novinarjem. Govori s prijateljem, kar pomeni, da lahko brez zadržkov opravlja."

"Burton je bil zelo talentiran, a je svoje darove uničil" Med ljudmi, ki jih je Welles v teh pogovorih pohvalil, sta se znašla John Wayne in Joseph Cotten, njegov soigralec v temačnemu filmu Tretji človek, preostalim pa je režiser namenil manj naklonjene besede. Na enem od posnetkov je na primer mogoče slišati, kako je v restavraciji do njega pristopil Richard Burton in dejal, da bi ga rada spoznala Elizabeth Taylor. Režiser je igralca odslovil, ko je ta odšel, pa Jaglomu dejal: "Burton je bil zelo talentiran, a je svoje darove uničil. Postal je tarča posmeha z zvezdniško ženo. Zdaj dela samo že za denar, dela samo sranje."

Na enem od posnetkov se je zaradi "iskanja pretepov v nočnih klubih" norčeval iz Humphreyja Bogarta, je pa med režiserji občudoval Carola Reeda, režiserja filma Tretji človek. Scenarij zanj je napisal Graham Greene, ki je pozneje izdal tudi roman z istim naslovom – tega naj bi v pripravah na scenarij sicer napisal že prej. Po Wellsovem mnenju je bil avtorski prispevek pisca manjši, kot so menili drugi. "Njegovo avtorstvo je pretirano. Roman je napisal po filmu."

In če je Welles občudoval Reeda, so bili njegovi občutki do Alfreda Hitchcocka precej mešani. Njegove poznejše ameriške filme je označil z egocentričnostjo in lenobo. Dodal je tudi, da film Dvoriščno okno ni tak, kot bi morala zgodba o voajerizmu biti, in da je bil Jimmy Stewart v filmu porazen.

V svoji režiserski karieri je Orson Welles režiral trinajst celovečernih filmov, daleč največji uspeh pa doživel s prvim – Državljanom Kanom. V svetu dramske, radijske in filmske umetnosti je Welles veljal za inovativnega ustvarjalca z dobro prepoznavnim glasom in osebnostjo. Ker je bil upornik, ga je studijski sistem dostikrat izločil – neprestano se je moral boriti za kreativni nadzor, mnogo njegovih filmov pa je bilo močno cenzuriranih ali celo nikoli izdanih. Kot režiser je postal prepoznaven po slogu z nelinearno pripovedjo, ustvarjalno uporabo svetlobe, edinstvenimi koti posnetkov, dolgimi kadri in zvočnimi tehnikami, značilnimi za radio.