Naj filmi s potovanjem po času

Časovna zanka (Rian Johnson; 2012)

Znanstvenofantastična akcija, ki smo jo na velikem platnu videli prejšnjo jesen, se dogaja v bližnji prihodnosti, natančneje leta 2044. V tem letu spoznamo poklicnega (časovnega) morilca Joeja (Josepha Gordona-Levitta), ki mu mafija iz leta 2074 – časa, ko so potovanje po času že izumili – nazaj v preteklost pošilja svoje tarče. S tem se mafija prihodnosti znebi svojih nasprotnikov, obenem pa tudi trupel, ki bi ji lahko nakopala težave. Vse lepo in prav, vendar le dokler Joe iz prihodnosti ne prejme nove tarče – samega sebe, ko je trideset let starejši (Bruce Willis). Če ga ubije, se njegova časovna zanka konča – če mu to ne uspe, pa se lahko primeri neznano kaj …

Film, klobčič informacij, nasilja, krvi in v dramo ovite človeške kompleksnosti, poleg klasičnega paradoksa časovnega potovanja prikazuje tudi mogoč razvoj človeške družbe, tako po družbeni plati kot tudi socialni je tisto, kar zna prepričati še tako zahtevne ljubitelje znanstvene fantastike.

Nazaj v prihodnost (Robert Zemeckis; 1985)

Nazaj v prihodnost nedvomno velja za enega najboljših filmov, v katerem njegovi protagonisti potujejo po času. Le kdo si ne bi želel imeti edinstvenega avtomobila, natančneje znamke delorean, ki te ponese kamorkoli oziroma "v kadarkoli želiš"? V komediji iz sredine osemdesetih ekscentrični znanstvenik (Christopher Lloyd) mladega prijatelja (Michael J. Fox) pošlje trideset let v preteklost, ta pa tam spozna svoje, takrat še mlade starše. Pestra mešanica humorja in zanimive zgodbe je film okronala z naslovom največjega zaslužkarja tistega leta, sledili pa sta tudi dve nadaljevanji.

Zvezdne steze 4: Potovanje domov (Leonard Nimoy; 1986)

Četrti film Zvezdne steze velja tistega, ki ga prežema največ humorja. V njem ladje Enterprise skorajda ni – posadka se mora namreč vrniti v leto 1986, za to pa je zaslužen precej zanimiv razlog: rešiti mora že izumrle kite, ki so edini, ki lahko komunicirajo z nezemeljsko sondo, ki grozi planetu Zemlja.

Terminator (James Cameron; 1984)

S svojim drugim, nizkoproračunskim celovečercem je James Cameron popularni kulturi predstavil danes enega najbolj znanih znanstvenofantastičnih likov – trdoživega kiborga Terminatorja, ki mu je obraz posodil nihče drug kot sam Arnold Schwarzenegger. Kot neusmiljeni morilec ta pripotuje iz postapokaliptične prihodnosti, njegova misija pa je ustaviti rojstvo uporniškega voditelja prihodnosti. Čez nekaj let naj bi luč sveta ugledal že Terminator 5.

Časovni stroj (George Pal; 1960)

Časovni stroj velja za najboljšo adaptacijo istoimenskega romana H. G. Wellsa – gre za film, ki si je oskarja prislužil za vizualne učinke, pripoveduje pa zgodbo o moškem, ki iz viktorijanskih časov odpotuje v svet vseh treh svetovnih vojn (tretja, jedrska, se je zgodila v poznih šestdesetih), na koncu pa pristane v oddaljeni prihodnosti, kjer je človeštvo razdeljeno na dve sovražni vrsti.

Time After Time (Nicholas Meyer; 1979)

Tudi ta film je navdihnila zgodba Časovni stroj H. G. Wellsa – le da je tokrat protagonist – to je kar H. G. Wellsa, vanj pa se je vživel Malcolm McDowell – izumil časovni stroj, s katerim v prihodnost, leto 1979, pobegne serijski morilec Jack Razparač. Wells mu seveda sledi in ga poskuša izslediti.

12 opic (Terry Gilliam; 1995)

12 opic, ki temelji na kratki francoski zgodbi La Jetée, je gotovo eden tistih filmov na tem seznamu, ki gledalca najbolj silijo k razmišljanju. Bruce Willis se je vživel v kriminalca, ki iz postapokaliptične prihodnosti pripotuje, da bi preprečil izbruh virusa, ki z obličja zemlje izbriše večino svetovne populacije. Pred kratkim umrli kritik Roger Ebert je film primerjal z Iztrebljevalcem (1982) in filmom Brazil (1985) in zapisal: "Film je posvetilo norosti in pogubi z junakom, ki poskuša premagati kaos okoliščin, a mu ne uspe. Gre za hladno, temačno in vlažno vizijo, v kateri se celo romanca med Willisom in Madeleine Stowe zdi prej obupana kot vesela. Film je v celoti narejen zelo dobro in več kot veš o filmih (še posebno njihovi tehnični plati), bolj ga lahko občuduješ. Kot zabava močneje nagovarja um kot čute."

Primer (Shane Carruth; 2004)

Nizkoproračunski triler je leta 2004 navdušil občinstvo na festivalu Sundance in si prislužil nagrado žirije – to je navdušilo njegovo prespraševanje in inovativen pogled na posledice potovanja po času. Film, ki je za okus nekaterih gledalcev morda preveč kompleksen, pod drobnogled vzame življenja dveh inženirjev oziroma posledic, ki jih v njuno življenje prinese izum časovnega stroja, s katerim lahko potujeta v bližnjo preteklost.

Pobeg s planeta opic (Don Taylor; 1971)

Tretji del franšize Planeta opic pogosto velja za najboljšega, obenem pa je tudi tisti, ki najbolj sili k razmišljanju. Ne samo da se ukvarja s potovanjem po času – izpostavlja tudi številna družbena vprašanja, na primer v povezavi z raso, razredom in pravicami žensk. Film je nekakšno nasprotje prvotnega film iz leta 1968 – tri opice iz prihodnosti se namreč znajdejo v času, ko je na Zemlji prevladoval še človek, natančneje leta 1973.

Zvezdne steze (J. J. Abrams; 2009)

J. J. Abrams je s svojo vizijo popularne znanstvenofantastične franšize odpotoval v zgodnja leta legendarne vesoljske posadke ladje Enterprise, kjer gledalec spozna začetna leta legendarnega Kapitana Kirka, od uporniške in svojeglavne mladosti do težkega treninga na Zvezdni akademiji. Ko obstoj časa in prostora ogrozi maščevalna skupina po času potujočih Romulancev, mora Kirk prevzeti odgovornost in se s svojo mlado posadko podati na prvo od svojih nepozabnih vesoljskih avantur. S potovanjem po času so lahko scenaristi v zgodbo vpeljali tudi stare znance, na primer Leonarda Nimoya, ki je upodobil starejšo različico Spocka. Kaj se bo zgodilo v nadaljevanju, naslovljenem Zvezdne steze: V temo, bo jasno 16. maja.