Klemen Dvornik: Žirija se je kar prav odločila

V Motovunu se je med 22 filmi z vseh koncev sveta, ki so se v glavnem programu pomerili za nagrado propeler Motovuna, potegoval tudi celovečerec Kruha in iger Klemna Dvornika. Nagrado je sicer odnesel film urugvajskega režiserja La Demora, a Dvornik pravi, da nikakor ni razočaran, saj mu je pomembneje, da je bil film dobro sprejet pri gledalcih. Režiserja, ki se je pred kratkim vrnil s tega petdnevnega filmskega maratona, smo povprašali o še svežih vtisih, načrtih in izzivih, ki ga čakajo v jeseni.

Vaš film je bil eden izmed 22. mednarodnih filmov, ki so se predstavili na letošnjem Festivalu v Motovunu. Kakšne pogoje je moral film izponjevati, da se je uvrstil v tekmovalni program? Film Kruha in iger je bil na festival povabljen. Motovunski festival skrbi, da je na festivalu vedno zastopana celotna regija. Selektorji imajo dober vpogled v letno filmsko produkcijo posameznih držav in tako naredijo selekcijo najboljših filmov po njihovem izboru.

Kruha in iger je bil sicer med kandidati za glavno nagrado Propeler Motovuna, vendar pa je le-to dobil film urugvajskega režiserja La Demora. Ste razočarani? Kaj menite o zmagovalcu in filmih, ki so bili nagrajeni v ostalih kategorijah? Nikakor nisem razočaran, saj je bil film izjemno lepo sprejet pri občinstvu. Na polni projekciji v kinu Barbakan je bilo veliko smeha, kar me je še posebej razveselilo. Glede zmagovalnega filma pa se mi zdi, da se je žirija kar prav odločila, saj La Demora pripoveduje intimno zgodbo in odpira bivanjska vprašanja, zaradi česar je bila po mojem mnenju favorit za nagrado že pred festivalom.

Kakšna je bila vaša vloga kot vloga gosta festivala? Na festival sva šla skupaj z igralcem Jurijem Drevenškom. Udeležba avtorjev na projekcijah filmov je vedno poseben dogodek. Festivali pa so seveda tudi družabne narave, saj se imaš priložnost srečati z različnimi ustvarjalci z vsega sveta.

Je kateri od ustvarjalcev, ki ste jih spoznali, na vas napravil še posebej močen vtis? Na festivalu sem spoznal Damirja Čućića, ki je za svoj film Pismo Ćaći prejel Zlato areno na puljskem festivalu. Gre za izjemno zanimivega in kontroveznega avtorja, ki k ustvarjanju filma pristopa na samosvoj način, saj meša različne žanre, poetike in filmske postopke v celovite hibride, kot jih sam imenuje. Pogovori z njim so bili zelo navdihujoči. Navdušil me je tudi Terence Davies, ki je dobil letošnje priznanje Maverick.

Je res, da imate v načrtu ponovno predvajanje filma Kruha in iger v kinematografih? Na sporedu je bil namreč le nekaj tednov. Z distribucijsko hišo Continental se pogovarjamo o možnosti za nekaj projekcij ob začetku šolskega leta. Za sedaj so vse opcije še odprte. Kakšni so vaši profesionalni načrti za naprej? Je v delu že kakšen nov film? Pred dobrim mesecem sem od urednika Igranih programov na Televiziji Slovenija dobil v branje scenarij z delovnim naslovom Frtalja, ki je predlagan za realizacijo v naslednjem letu. Opazili smo vas tudi na plakatih za natečaj Itak amabasadorji. Kakšna je vaša vloga v tej zgodbi? Filip Flisar, Jose in jaz smo res ambasadorji v tem natečaju. To pomeni, da bomo pomagali izbrati in nato mentorirali zmagovalce ter skupaj z njimi posneli glasbeni videospot, ki bo vrhunec Itakovega natečaja.

Kaj pričakujete od izbranih Itak ambasadorjev? Da bodo kreativni, polni idej in predani, ker se bomo lahko tako vsi skupaj imeli fajn. Mentorji bomo poskrbeli, da se bodo tudi kaj naučili in da bomo na koncu lahko vsej Sloveniji pokazali super izdelek.