Incubus

TIP: Izvrsten, tipično ameriški, komercialni, avtorski nu-rock.

Incubus so bili v drugi polovici devetdesetih eni najzanimivejših crossover nu-metalcev. Čeravno so v svojih zgodnjih skladbah uporabljali veliko tovrstnih klišejev, pa so jih prav tako na nekaterih mestih tudi učinkovito razbijali. Predvsem so jih prebadali z efektnimi in velikokrat naravnost predrznimi funk vložki in napol rap izpadi. Na drugi strani pa so mestoma demonstrirali čudaške , zelo inovativne, a vedno zelo spogledljive kitarske riffe.

Vendar je bil nu-metal zanje le nekakšna odskočna deska. Že konec devetdesetih se je bend začel spogledovati s precej bolj zahtevnimi alternative formami, ki jih je zelo spretno križal z ultra-moderno produkcijo in čisto sredinsko radijsko rock patetiko. Predvsem so Incubus opustili tuleče petje in ortodoksno novo-metalsko paranje. Oboje pa so zamenjali z bogatejšimi aranžmaji in izrazito melodičnimi skladbami.

Njihova dokončna slogovna preobrazba pa se najbolj sliši na njihovem prejšnjem albumu A Crow Left Of The Murder izpred dveh let, na katerem so Incubus našli naravnost idealno mešanico med drugačnimi oziroma bolj ustvarjalnimi pristopi ter čisto komercialno logiko, ki vlada na današnji ameriški rock sceni.

Čeravno so bili Incubus vedno znani po tem, da slogovno nikoli ne obstanejo na mestu, pa je bilo vseeno zelo zanimivo razmišljati, kaj bodo storili na svoji naslednji plošči. Njihov najnovejši album Light Grenades pa je v veliki meri izpolnil pričakovanja. Predvsem prvih pet skladb tega albuma je sijajnih. Incubus so v njih pokazali še nekaj novih rešitev. Poleg tega pa se te skladbe močno razlikujejo med seboj. Uvodna pesem je dvominutna sanjava post-grunge psihedela. Sledi močna kitarska alternative skladba z liričnimi vložki in crossover predrefrenom. Nato bend predstavi lirično novo-rockersko balado s čudovitimi elektronskimi vložki. Nato "pade" odličen in nadvse melodičen rock killer Anna-Molly, ki je tudi single albuma. Definitivno je ta pesem, ki ima izjemno enostaven refren in tisto čisto alternative držo, najboljša skladba na plošči. Opus zares odličnih skladb pa zaključuje še fenomenalna, izrazito sredinska, radijska novorockerska balada Love Hurts, ki bi bila lahko naslednji single.

Ostalih sedem skladb pa je bolj ali manj nadaljevanje tistega, kar so Incubus počeli na svojih prejšnjih dveh izdelkih, le s to razliko, da so nove pesmi zvočno bistveno bolj spolirane in na nek način manj energične oziroma še bolj prilagojene "ameriškemu radijskemu rock zvoku". Vendar vse to še zdaleč ne pomeni, da v njih ni zanimivih detajlov in slogovnih poigravanj. Incubus tudi v teh skladbah zvenijo bistveno bolj zanimivo ter žanrsko bolj raznoliko, kot večina njihovih konkurentov.

Zanimivo je tudi (vsaj za tiste, ki na to nekaj daste), da je album kot novost prišel na prvo mesto ameriške lestvice. Po treh tednih pa je malo nad 50. mestom. Če nič drugega, je že to dokaz, da se od tega benda veliko pričakuje.

Light Grenades je odličen in zelo zanimiv album, ki ga ljubitelji dobrega ameriškega nu-rock vsekakor ne bi smeli prezreti. Potrebno pa je dodati še to, da znajo Incubus na naslednjih izdelkih še kako presenetiti, saj tudi na tej plošči niso šli niti enkrat pod svoj nivo, ki pa je, kot že rečeno, na izjemno visoki ravni.

Gledano v celoti, pa so Incubus na Light Grenades ohranili dobršno dozo drugačnosti, izvirnosti, drznosti in pa predvsem svežine. Prav tako pa so pokazali, da so trenutno eden redkih ameriških bendov nu-generacije poznih devetdesetih, ki imajo še vedno kaj povedati, kar pa v teh časih, ko tudi avtorski rock bendi živijo le na dveh trikih, ki so se jih (recimo) sami spomnili, sploh ni tako malo.