Il Divo: fantastično, luštno, le akustika ga "serje"

"S svetom želimo deliti našo strast do glasbe in naše prepričanje, da je prav glasba tista, ki združuje," je zapisano na spletni strani svetovne senzacije Il Divo. Španski baritonist Carlos Marin, ameriški tenorist David Miller, francoski pop pevec Sébastien Izambard in švicarski tenorist Urs Bühler so se na skupno glasbeno pot podali leta 2003. Njihovo srečanje ni bilo naključno. Lahko rečemo, da je četverica rezultat izčrpnega iskanja producenta in očeta televizijskega resničnostnega šova X Factor Simona Cowella. Po svetovni glasbeni sceni je brskal za štirimi pevci z izjemnimi individualnimi sposobnostmi, ki bi lahko kot skupina ustvarili glasbeno čarovnijo. Glede na dosežke zadnjih devetih let – prodali so več kot 25 milijonov albumov in okoli dva milijona koncertnih vstopnic – in včerajšnje izjemno vzdušje v ljubljanskih Stožicah mu je uspelo.

"Nikakor in nikoli ne bomo počivali na lovorikah. Vedno težimo k napredku, k izboljšavam. Vsakič, ko se lotimo nečesa novega, želimo vse narediti še boljše. Na srečo nam za zdaj to še uspeva," je v enem izmed intervjujev povedal Urs. O zadnjem albumu Wicked game, že sedmem po vrsti, je povedal naslednje: "Gre za precej bolj resen in odrasel izdelek. Od našega začetka se je pojavilo ogromno ljudi, ki počno to, kar počnemo mi. Potrebovali smo izrazito spremembo. Zaradi nas in naših oboževalcev." Carlos je dodal: "Na albumu se dejansko sliši evolucija, čarobnost, povezava med nami je najmočnejša do zdaj." Na prejšnji svetovni turneji, poimenovani An Evening With Il Divo, leta 2009 so Il Divo razprodali koncerte v 130 mestih in prejeli Billboardovo nagrado za najuspešnejšo turnejo leta. Takrat so se marca 2009 po dveh letih spet ustavili tudi v Ljubljani in navdušili oboževalce. Navdušili so takrat, navdušili so včeraj in ni vrag, da ne bodo navduševali tudi v prihodnjih letih.

"Počutimo se kot štirje ujeti tigri"

Četverica šolanih opernih pevcev je pred razprodano dvorano Stožice stopila nekaj po osmi uri zvečer. Njihov prihod je izzval huronsko navdušenje, v ušesa so se zarezali kriki levjesrčnih oboževalk, njihova grla so se zaprla ob prvi pesmi, poimenovani Come What May iz muzikala Moulin Rouge. "Ljubljana ima pomembno mesto v naših srcih. Prvi izsek iz videospota za pesem Unbreak My Heart smo posneli prav v vašem mestu. Presrečni smo, da ste se zbrali v takšnem številu," so bile besede, s katerimi je občinstvo nagovoril Carlos. "Počutimo se kot štirje ujeti tigri, ki so že predolgo v kletki. Sprostiti moramo ogromno količino energije," je dodal. V nadaljevanju so si sledile pesmi Dove L'Amore, Adagio, Nella fantasia in Medley. Strokovnjaki so nekoč zapisali, da smrtniku ob določenem tonu dobesedno zagomazi po hrbtu, oči se zaprejo, telo prevzame vročično ugodje, kdaj pa kdaj se utrne solza. Il Divo s tovrstnimi harmonijami včeraj niso skoparili, postregli so jih izbrano kot največji pevski mojstri.

"Lahko vam povem, da je pod odrskimi lučmi precej vroče," je ob koncu pesmi spregovoril David in si začel odpenjati kravato. "Saj je samo kravata," je hudomušno pripomnil. "Saj je šele začetek," je na postreženo odgovorila razgreta mladenka v prvi vrsti. "Na začetku projekta Il Divo se med seboj nismo poznali, ob snemanju prve plošče smo se srečali v studiu, niti sanjalo se nam ni, kaj počnemo skupaj. Ko smo začeli snemati, smo dojeli, da nismo niti pop, ne opera, ampak da zapolnjujemo neki sivi prostor med tema dvema zvrstema. Svoj smisel smo dojeli ob pesmi Somewhere iz muzikala West Side Story." Nagovarjanje se je s tem končalo, v ospredje je spet stopila glasba. Predelava pesmi Don't Cry For Me Argentina je bila po mnenju mnogih eden izmed vrhuncev večera, nič slabše pa niso zvenele niti vokalne interpretacije pesmi Everytime I Look At You, Passera, Unchained Melody in Sinatrine My Way. V sklepnem delu zadnje so bili nastopajoči prvič deležni stoječih ovacij. Sledil je premor.

"Mojster Jaka, al' že spiš?"

Začetek drugega dela koncerta je bil v rokah pesmi Wicked Game, velike uspešnice Chrisa Isaaka iz leta 1989. Il Divo so ji vdahnili prepoznavno dramatičnost, dodatno veličino in mogočnost. V istem duhu so odpeli še uspešnice Senza Parole, Melanconia in Si Tu Mi Amas. "Dejstvo je, da so ti moški že vsi poročeni, le še jaz sem samski. Mislite, da je ok? Lepe ženske, hoteli, žuri ..." je spet spregovoril Carlos. "Poleg dobrega moža je vedno dobra ženska ali dober moški. Glede na to, koliko lepih žensk je danes tukaj, močno upam, da se mi končno le nasmehne sreča," je nadaljeval pihanje na dušo nežnejšemu spolu. Sledile so izredni baladi Mama in Hallelujah, najnovejša predelava Crying velikana Roya Orbisona, Stay (Ven a Mi), Unbreak My Heart in If That's What It Takes kanadske dive Celine Dion. Prav ob zadnji so se dekleta dobesedno zapodila v prve vrste, prepevala in nepopisno uživala. V nadaljevanju je David zapel ljudsko pesem Are You Sleeping, nato pa zagledal transparent dekleta v občinstvu in dokaj hitro, a malce polomljeno nadaljeval v slovenščini: "Mojster Jaka, mojster Jaka, al' že spiš?" Dovolj prisrčno, da je spet izzvalo huronski aplavz. "Zadnja pesem ponazarja Il Divo. Nismo opera, nismo pop, smo Somewhere," je povedal David. Zapeli so omenjeno pesem in odšli z odra. Po nekajminutnem ploskanju in topotanju so se vrnili, zapeli še zadnjo Time To Say Goodbye, se iskreno zahvalili in zapustili dvorano. Občinstvo je bilo na nogah, ploskalo, vzklikalo, slišale so se besede izjemnega odobravanja, kako tudi ne, glasbena duša velike večine obiskovalcev je bila včeraj potešena.

"Akustičnega zadovoljstva nisem doživel"

"Naravnost fantastično," se je glasil komentar 45-letne Marjete iz Ljutomera. "Glede na to, da gre za športno dvorano, samo bili prijetno presenečeni nad zvokom. Sedeli smo najvišje, v rdečem ringu, a je bilo povsem zadovoljivo." Koncert je prepričal tudi 52-letnega Iztoka iz Kranja, drugačen komentar je imel le glede zvočne podobe: "Luštno, zanimivo. Z vso svojo moškostjo so sicer bolj zadovoljili ženske. Malce sem razočaran le nad tem, da je akustika v dvorani izredno slaba. Sploh na začetku je bilo dokaj porazno, nato se je malce izboljšalo. Akustičnega zadovoljstva torej nisem doživel, je bilo pa toliko več vizualnega, tudi splošna klima je bila izredna."